Spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo

Svet 02. 03. 2026, 16:21 Helena Križnik

Bližnji vzhod je v novem primežu nasilja. Izrael in ZDA sta zaradi različnih groženj, ki prihajajo iz Irana, začela vojaško operacijo proti islamski republiki. Ta je odgovorila z napadi na cilje v državah ob Perzijskem zalivu. Spopadi se širijo, eksplozije je slišati po vsej regiji. Vrstijo se pozivi k zadržanosti in tudi svarila pred morebitno jedrsko katastrofo. Zaostrovanje napetosti je pretreslo energetske trge.

V Iranu so tarča izraelskih in ameriških sil povečini območja, ki so povezana s tamkajšnjo vojsko in z režimom, čeprav je v medijih zaslediti tudi, da so rakete med drugim zadele stanovanjske soseske in bolnišnico. O uničenih zgradbah, mrtvih in ranjenih poročajo iz vseh večjih mest. »Ta dejanja so pravilna in nujna, da se Američanom nikoli ne bo treba soočiti z radikalnim, s krvoločnim terorističnim režimom, oboroženim z jedrskim orožjem in s številnimi grožnjami. Že skoraj 50 let ti hudobni ekstremisti napadajo ZDA in vzklikajo slogan smrt Ameriki ali smrt Izraelu ali oboje. So največji svetovni sponzor terorizma. Mi smo največji in najmočnejši narod na svetu, zato lahko ukrepamo. Teh nevzdržnih groženj ne bo več,« je bil jasen predsednik ZDA Donald Trump. Da smo sredi bolečih dni, je poudaril izraelski premier Benjamin Netanjahu. »Smo sredi boja, v katerega naše sile usmerjajo vso moč, da bi nam zagotovile obstoj in prihodnost.«

Povračilne ukrepe islamske republike poleg Izraela občutijo Katar, ki je že prekinil stike s Teheranom, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Kuvajt. Dim naj bi se dvigal iz veleposlaništva ZDA v tej državi, na njenem ozemlju je strmoglavilo več vojaških letal svetovne velesile, ki jih je pomotoma sestrelila domača zračna obramba. Incident ni zahteval življenj. V Saudovi Arabiji so razbitine dronov zanetile požar v eni največjih rafinerij na Bližnjem vzhodu, začasno je ustavljena. Na muhi sta prav tako Jordanija in Oman.

Likvidacija ajatole Alija Hameneja, o katerega nasledniku na čelu Irana se še ugiba, je na noge dvignila šiitsko gibanje Hezbolah, maščevalo se je z izstrelki na judovsko državo in se vpletlo v spor. Izrael je zato prebivalce na jugu Libanona pozval k evakuaciji in sprožil ofenzivo na državo. Vlada v Bejrutu je omenjeni militantni skupini prepovedala vojaške dejavnosti in od nje zahtevala, naj ji preda vse orožje. Spopadi so zajeli tudi Irak, brezpilotna letalnika so prestregli na Cipru, eden pa je padel na tamkajšnje britansko oporišče. »Nismo bili vključeni v začetne napade na Iran in se za zdaj ne bomo pridružili ofenzivnim akcijam. Vendar Iran sledi strategiji požgane zemlje. Zato podpiramo kolektivno samoobrambo naših zaveznikov in naših ljudi v regiji, ker je to naša dolžnost do britanskega ljudstva. To je najboljši način za odpravo nujne grožnje in preprečevanje nadaljnjega zaostrovanja razmer,« je bil odločen britanski premier Keir Starmer. V izjavi z voditeljema Francije in Nemčije je tako izrazil pripravljenost ukrepati.

Za umiritev razmer in ustavitev širjenje spora se je zavzela Evropska unija s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. »Edina trajna rešitev je diplomatska. To pomeni kredibilno tranzicijo v Iranu, dokončno ustavitev tako jedrskega program kot programa balističnih raket ter konec dejavnosti, ki povzročajo destabilizacijo v regiji.«

Zaskrbljen je generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. »Ne moremo izključiti možnosti radiološkega izpusta s hudimi posledicami, vključno z morebitno nujno evakuacijo območij v velikosti večjih mest.« Za zdaj sicer ni znakov, da bi bili poškodovani jedrski objekti v regiji.

Težave bo gotovo zaznalo gospodarstvo. Zaprta naj bi bila pomembna Hormuška ožina, skozi katero potuje približno 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. To se že pozna v cenah obeh surovin, ki so poskočile in bi še lahko narasle.