250 let ZDA: Ostaja na vrhu, a razpoke so vse globlje

Svet 08. 07. 2026, 18:15 Marcel Krek

Ob četrt tisočletja ameriške neodvisnosti strokovnjaki opozarjajo: Združene države ostajajo ključni steber svetovnega reda, a se soočajo z notranjo polarizacijo, spreminjanjem mednarodnega sistema in vse ostrejšo tekmo s Kitajsko. Evropa pa si po njihovem mnenju ne more več privoščiti odvisnosti od Washingtona in se mora postaviti na lastne noge.

V soboto 4. julija so Združene države Amerike zaznamovale 250 let od razglasitve neodvisnosti. Država, ki že desetletja velja za nesporno voditeljico svobodnega sveta, jubilej praznuje v času velikih geopolitičnih pretresov, vojne na Bližnjem vzhodu, zaostrenih odnosov s Kitajsko in vse izrazitejših notranjih političnih delitev.

Gostje oddaje Pogovor O – politolog in poznavalec ZDA Klemen Balanč, upokojeni diplomat dr. Božo Cerar ter predsednica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Ajša Vodnik – so se strinjali, da ameriška moč ostaja izjemna, a njena prihodnost kot edine velesile ni več samoumevna.

Demokracija pod pritiskom notranjih delitev

Po besedah Balanča je današnje stanje ameriške družbe rezultat desetletij gospodarskih in družbenih sprememb. Spomnil je na širitev državljanskih pravic v šestdesetih letih, gospodarsko stagnacijo sedemdesetih, posledice vojn po terorističnih napadih leta 2001 in finančno krizo, ki je poglobila nezaupanje v politične elite. Posebej je izpostavil razkorak med urbanimi in podeželskimi območji, kjer se številni prebivalci počutijo odrinjene zaradi globalizacije in vpliva velikih korporacij.

Po njegovi oceni bodo jesenske kongresne volitve pomemben preizkus, ali lahko ameriška družba znova najde skupni imenovalec ali pa se bo politična polarizacija še poglobila. Tudi vprašanje zaupanja v volilni sistem ostaja odprto. Balanč opozarja, da demokracija temelji na skupnem razumevanju dejstev, danes pa se Američani vse težje strinjajo že o tem, kaj je resnica.

Liberalni svetovni red se maje

Dr. Cerar meni, da največja sprememba ni povezana le z notranjo politiko, temveč z vlogo ZDA v svetu. Po njegovih besedah Washington ni več zgolj varuh liberalnega mednarodnega reda, ki ga je pomagal ustvariti po drugi svetovni vojni, temveč postaja tudi eden od akterjev, ki ta sistem vse pogosteje spodkopava.

To po njegovem ustvarja izjemno negotovost, saj svet še ne ve, kakšen mednarodni red bo nadomestil dosedanjega. Opozoril je, da se svet vse bolj pomika proti sistemu interesnih območij velikih sil, kjer mednarodno pravo izgublja težo, odločilnejša pa postaja moč. Za majhne države, kakršna je Slovenija, je tak razvoj posebej nevaren.

Trumpova politika med močjo in tveganjem

Velik del razprave je bil namenjen ameriškemu posredovanju proti Iranu.

Cerar ocenjuje, da je bila odločitev Donalda Trumpa za napad konec februarja, nepremišljena. Čeprav priznava, da Iran že dolgo destabilizira Bližnji vzhod in krši duh mednarodnih sporazumov glede jedrskega programa, meni, da bi lahko vojaška intervencija na koncu Teheran celo okrepila.

Boji se, da bi Iran iz krize izšel celo močnejši kot pred ameriško intervencijo, obenem pa pridobil še večji vpliv nad Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti za dobavo energentov na svetu.

Balanč je dodal, da ameriška nacionalna varnostna strategija danes temelji predvsem na treh interesnih območjih: zahodni polobli, severnoatlantskem zavezništvu NATO in tekmovanju s Kitajsko. Prav v slednjem vidi tudi ozadje ameriških potez v Venezueli in Iranu, ki sta največja izvoznika nafte v azijsko velesilo.

Evropa si ne more več privoščiti odvisnosti

Ena osrednjih ugotovitev razprave je bila, da Evropa ne more več računati, da bodo Združene države dolgoročno nosile glavno breme njene varnosti.

Dr. Cerar meni, da je Evropa predolgo zanemarjala obrambne zmogljivosti in se zanašala na ameriški varnostni dežnik. Po njegovih besedah Trump ni povzročil tega procesa, ampak ga je le pospešil, saj so večjo evropsko odgovornost za lastno varnost zagovarjali že Barack Obama, Joe Biden in drugi ameriški predsedniki.

Balanč ob tem opozarja, da ZDA morebitni evropski vojski načeloma ne nasprotujejo, precej manj pa bi jim ustrezala močna evropska obrambna industrija, ki bi postala konkurenca ameriški.

Ajša Vodnik pa meni, da mora Evropa postati enakovreden partner ZDA, ne pa skušati čez noč prekiniti vseh gospodarskih in tehnoloških vezi. Po njenem bi bilo takšno razmišljanje nerealno in škodljivo.

Tehnologija bo odločila prihodnost

Gostje so se strinjali, da se največja svetovna tekma seli na področje tehnologije. Balanč opozarja, da Evropa zaostaja tako pri umetni inteligenci kot pri energetski neodvisnosti, zato ostaja močno odvisna od ZDA. Cerar je dodal, da bi lahko umetna inteligenca nekoč postala celo večji varnostni dejavnik od jedrskega orožja.

Vodnik ob tem poudarja, da Evropa ne more zgolj napovedovati razvoja lastnih tehnoloških rešitev, če zanje nima ustreznih zmogljivosti. Partnerstvo z ZDA ostaja po njenem mnenju ključno, vendar mora biti bistveno bolj uravnoteženo kot doslej.

Tekma s Kitajsko brez zmagovalca

Vprašanje prihodnjih odnosov med Washingtonom in Pekingom ostaja eno največjih odprtih vprašanj svetovne politike.

Cerar upa, da bosta Washington in Peking kljub rivalstvu našla način sobivanja, saj bi odprt konflikt pomenil katastrofalne posledice za ves svet. Podobno razmišlja tudi Vodnikova. Opozarja, da sta ameriško in kitajsko gospodarstvo že danes močno prepletena, zato bi popolna gospodarska ločitev prinesla škodo obema stranema.

Slovenija ima priložnost

Pri odnosih med Slovenijo in ZDA so sogovorniki ocenili, da nova slovenska vlada odpira možnosti za tesnejše sodelovanje z Washingtonom.
Balanč meni, da je bilo v preteklih letih zaradi ideoloških razlik zamujenih več priložnosti za sodelovanje, zdaj pa vidi možnosti na gospodarskem, obrambnem in znanstvenem področju.

Dr. Cerar poudarja, da morajo dobri odnosi z Združenimi državami ostati slovenska strateška usmeritev ne glede na to, kdo vodi Belo hišo.

Ajša Vodnik pa izpostavlja predvsem gospodarski potencial. Združene države ostajajo največji vlagatelj v Evropi, Slovenija pa bi lahko po njenem mnenju pritegnila precej več ameriških investicij. Ob tem opozarja tudi na številne uspešne Slovence v ZDA, ki bi lahko postali pomemben most med državama.

Balanč je opozoril še na zanimiv obrat migracijskih tokov. Po njegovih besedah vse več Američanov razmišlja o selitvi v Evropo, med drugim tudi v Slovenijo, ki jo opisujejo kot "neodkrit biser" z visoko kakovostjo življenja, varnostjo in ohranjeno naravo.

Prihodnost ostaja odprta

Čeprav so pogledi gostov na posamezna vprašanja različni, so si bili enotni v enem: Združene države bodo tudi v prihodnjih desetletjih ostale ena ključnih svetovnih sil.

Ali bodo ob 300-letnici čez 50 let ZDA še vedno voditeljica svobodnega sveta, pa bo odvisno predvsem od tega, ali bodo znale preseči notranje razkole, ohraniti zavezništva in najti ravnotežje v odnosih z drugimi velikimi silami.

Kot je ob koncu razprave dejala Ajša Vodnik: pomembno je predvsem, da bo svet tudi takrat ostal svoboden.