O stranki naivnih državljanov
Komentar tedna Polonca in Tomaž Sokol
Pred dnevi je po družabnih omrežjih zaokrožil odlomek iz podcasta medijske hiše N1, v katerem dekan fakultete za družbene vede dr. Samo Uhan, ob drugih dveh gostih, poda kar nekaj spornih izjav, med katerimi je najbrž najbolj problematičen del tisti, kjer komentira politično nazorsko obračanje mladih v desno.
V svoji izjavi zatrjuje, da mladim desne stranke prodajajo nesmiselne pravljice o mogočni nalogi poskrbeti za družino v okviru podjetništva, kjer je s trudom vse mogoče.
Dr. Uhan pravi, da se mladi obračajo v desno, ker v tem čutijo nekaj uporniškega, čeprav v resnici ne razumejo, kaj pomeni desno. Politične poglede mladih fantov razlaga kot posledico slabšega razumevanja in jih povezuje z radikalizmom, to pa razširi na vse iz poklicnih šol torej podjetnike, kmete, delavce idr.
Prav smešno je, da v začetku podkasta pripiše trenutnim desnim strankam delitev ljudi na elito in populus (se pravi delovno ljudstvo), v nadaljevanju pa on sam stori točno to. Sebe, vse, ki so del sistema in vse tiste, ki so dali primerno fakultetno “izobraževanje”, čemur bi lahko rekli tudi prevzgojo, povzdigne nad vse tiste, ki delamo, se trudimo za družino in ustvarjamo.
Kako si to lahko dovoli dekan ljubljanske fakultete?
Z lahkoto, če se znajde v okolju, ki mu to dopušča.
N1 je sicer samostojni medij, ki pa je močno povezan z ameriškim CNNom, ki se v slovenskem prostoru še vedno pojavlja kot medijska hiša z veljavo, kot vir, ki novicam daje legitimnost in ga tako levi kot desni slovenski mediji radi navedejo kot vir. V resnici je tipičen primer levousmerjenega mainstream medija, katerega popularnost je v ZDA v strmem upadu. V zadnjih letih se sooča s precejšnjim upadom gledalcev, kar se kaže v tem, da imajo podkasti uspešnih posameznikov več spremljevalcev kot CNN v terminih najboljše gledanosti. Poleg tega se soočajo tudi s tožbami zaradi zavajujočih in celo lažnivih prispevkov.
Ne gre za to, da bi N1 nosil odgovornost za napake CNNa, ni pa težko najti vzporednic med obema hišama.
Omenjeni podkast, ki je dr. Uhanu omogočil sporne izjave se je odvijal v varnem okolju jasno levo profiliranega medija, obdan z novinarko in dvema gostoma, kjer imajo vsi enak svetovni nazor, si medsebojno pritrjujejo in niso deležni nobenega neprijetnega podvprašanja. In v takem prostoru je povsem varno žaliti več kot polovico sodržavljanov.
Žalostno, da nihče v studiu ne reagira na take izjave. A, če se malo pošalim - kadar je sestava gostov tako homogena, lahko vnaprej vemo, kako bo tekel pogovor: Če bodo iztočnice teme ohranjale njihov status quo npr. velik državni aparat in visoki davki, bodo složno prikimavali, če pa bi ideje ogrozile njihov udoben status npr. razprava o nižjih davkih, več podjetniške pobude in nagrajevanja pridnosti, bodo složno odkimavali. Vsekakor pa, to smo lahko prepričani, bodo v pogovoru naključno razporejeni priimki: Musk, Trump, Orban in Janša, saj so mediji skozi leta dober del ljudi uspeli zdresirati, da so ti priimki sprožilci negativnih čustev.
A naj se še tako vrtijo in zapletajo v svojem svetu, da so včasih res že smešni, situacija ni smešna. Prav nasprotno. Ponižujejo in zasmehujejo tiste, ki jim polnimo denarnice in čigar roke skrbijo, da so njihove mize bogato obložene. Tiste, ki s plačevanjem davkov in prispevkov živimo sistem, ki ne deluje.
Ne, da se sistem sesuva le v Sloveniji - celoten svet tone v krizo in prihodnost pred nami res ni videti lepo. Se pa zdi možna, a samo pod enim pogojem - če bomo imeli čimveč tistih, ki se gostom oddaje zdijo manjvredni: potrebovali bomo mehanike, strojnike, električarje, šoferje, kmete, delavce, gradbenike…. Seveda tudi del javnega sektorja, še posebej na področju zdravstva in varnosti, a ta del bo konkretno manjši od tega, kar poznamo danes.
In še ena stvar, morda najpomembnejša: potrebne nam bodo stabilne, varne, številčne družine, trdni očetje in ljubeče matere, ki bodo znale z malo poskrbeti za svojo družino.
Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.
