Brezdomci | (foto: Vincencijeva zveza dobrote)
Kaj je razlika med karitativno in humanitarno organizacijo?
Sociala | 20.11.2024, 08:46 s. Meta Potočnik
Med nedeljo ubogih in Tednom karitas mi dovolite nekaj teološkega uvoda in igre besed.
Prvi kristjani, ki so živeli v povsem poganskem svetu, so morali nekako iznajti nove besede, ki bi opisale ljubezen. Ta beseda se je namreč povezovala le s tisto vrsto ljubezni, ki je povezana z romantično in strastno ljubeznijo. Eros je pogosto opisan kot fizična privlačnost in želja po združitvi z drugo osebo. V grški mitologiji je Eros bog ljubezni in spolne želje. Eros je torej ljubezen, ki temelji na čustveni in telesni privlačnosti, kjer nekaj dam in nekaj prejmem v zameno.
Kristjani pa so prejeli razodetje božje ljubezni, to je, Jezusove ljubezni, ko je delal dobro v Palestini. Po njem so spoznali nebeškega Očeta, ki daruje Sina za grešnega in izgubljenega človeka, in sicer povsem zastonjsko in brezpogojno. Zato so začeli uporabljati besedo »agape«. Ta koncept ljubezni je bil zelo pomemben v starogrški filozofiji in kasneje tudi v krščanski teologiji,v kateri nastopa latinska beseda »caritas«, ki je zamenjava za »grški «agape«.
Ta vrsta ljubezni je namreč nesebična in brezpogojna. Agape je ljubezen, ki se osredotoča na dobrobit druge osebe, ne glede na lastne interese ali koristi. Ne išče zahvale in povračil. Daje se vsem ne glede na spol, raso ali vero. Pogosto se uporablja v kontekstu krščanske teologije, kjer agape predstavlja Božjo ljubezen do človeštva in ljubezen, ki naj bi jo ljudje izkazovali drug drugemu. Agape oz. caritas je torej ljubezen, ki temelji na nesebični skrbi za druge. Tudi takrat, ko se ti prejemnik ne zahvali ali te celo kritizira.
V središču takšne ljubezni je človek, ustvarjen od Boga. Njegovo življenje je sveto in kristjani moramo sočutnoskrbeti za vsako življenje. Človek je oseba s pravicami, o katerih se ne razpravlja: pravica do življenja, do groba, do strehe, do hrane, do zaposlitve, do izobraževanja ...
No, to pa so že besede, ki jih od tukaj dalje uporabljajo tudi humanitarne organizacije.
Na razpisih se zato karitativne in humanitarne organizacije prav nič ne razlikujejo, pogled v samo srce delovanja pa nam pokaže bistveno razliko. A da ne bo pomote: cenimo prispevek obojih.
V nadaljevanju vam tokrat predstavljamo štiri katoliške dobrodelne organizacije, ki že vrsto let uspešno in s srcem delujejo v Sloveniji in smo z njimi posneli krajše pogovore. Hvaležni smo jim za srce, ki vidi, čuti in sliši, za iznajdljivo ljubezen, ki je ob pravem času na pravem mestu, in odgovarja na stiske mater, očetov, otrok, ostarelih, brezdomcev ... Seznama ne bo nikoli konec, kajti Jezus nam je povedal, da bodo ubogi med nami vedno.
Društvo Malteška pomoč Slovenija
Deluje v tesni navezavi s Suverenim malteškim viteškim redom. Besede blaženega ustanovitelja Gerarda so jim vodilo že od 11. stoletja: »Naša bratovščina bo nesmrtna, saj je ukoreninjena v revščini tega sveta, obenem pa bodo po Božji volji vedno živeli ljudje, ki si bodo prizadevali za lajšanje trpljenja in lažje prenašanje človeške bede.«
Predsednik Roman Vučajnk nam je zaupal, da so pri nas bolj »na svetlo« prišli leta 2015, ko so na Dobovi nudili medicinsko pomoč množicam migrantom, ki so prehajali Slovenijo. Danes nudijo pomoč posameznikom, družinam, ostarelim, redno pa so navzoči na Brezjah. Pomagali so ukrajinskim beguncem in repatriranim slovenskim potomcem iz Venezuele.
Tukaj je na voljo lep prispevek o srečanju na Brezjah, kjer njihove člane vidite vsako nedeljo:
Tu pa je njihova spletna stran:
Društvo prostovoljcev Vincencijeva zveza dobrote
Skrb za brezdomce je le eden od prepoznavnih obrazov njihove dobrote. Zanje skrbijo v Ljubljani in na Mirenskem gradu. Skrbijo tudi za povezovanje družin in učno pomoč za otroke. In še bi lahko naštevali. Prisluhnite daljšemu pogovoru s strokovno sodelavko Urško Smerkolj: Pogovor z Urško Smerkolj
Tukaj najdete veliko podatkov o njihovi razvejani dejavnosti: Društvo VZD
Kolpingovo združenje in Kolpingove družine
Podpredsednica Mateja Oprčkal je prijazno podelila z nami njihova prizadevanje za vzgojo in izobraževanje mladih, ki temelji na zamislih Adolfa Kolpinga (1813-1865). Bil je nemški duhovnik in socialni reformator, znan po svojem delu z mladimi obrtniki in delavci v času industrijske revolucije. Njegove ključne zamisli so vključevale društva za mlade obrtnike, kjer so lahko našli podporo, izobraževanje in skupnost. Samopomoč in skupnostna pomoč, saj je verjel, da lahko ljudje s skupnimi močmi izboljšajo svoje življenje in premagajo socialne težave. In tretji vidik je izobraževanje ter moralna vzgoja kot ključa do boljšega življenja in pravičnejše družbe.
Organizacija deluje v več kot 50 državah in se osredotoča na različne socialne projekte, kot so izobraževanje, poklicno usposabljanje, socialna pomoč in razvoj skupnosti. Kolpingove družine po svetu izvajajo številne aktivnosti, ki temeljijo na vrednotah Adolfa Kolpinga, kot so pomoč ljudem v stiski, podpora mladim in spodbujanje solidarnosti4.
Škofijska karitas Celje
Generalni tajnik Matej Pirnat že vrsto let uspešno vodi ekipo sodelavcev s sedežem v Vrbju pri Žalcu. So del Slovenska karitas, a imajo svoj obraz in lokalno odgovarjajo na potrebe. Pove, da opažajo ne le materialne stiske, temveč tudi osamljenost ter duševne težave ter osebnostne motnje ali šibko socialno mrežo. Še posebej so nanje odgovorili v času poplav, ko so z večmesečnimi obiski usposobljenih terapevtov obiskovali prizadete družine in posameznike. Razvili so program socialnega vključevanja in duhovne pomoči (pogovor, Zdravilna beseda). Med njimi je vedno več moških, ki niso uspeli stkati močnejših socialnih vezi in so ostali sami. Tu so še dolgotrajno brezposelni, ki se vedno bolj zapirajo in ostajajo prepuščeni samim sebi. Ponujajo jim varne prostore, da lahko pridejo, se družijo in se čutijo sprejete.
Za konec samo še tole: namen Cerkve je oznanjati Jezusa, obhajati bogoslužje in slaviti Boga ter biti blizu človeku v stiski. Vse drugo je le dodatek.
