Jan Zobec in Dr. Dr. Klemen Jaklič | (foto: Zajem zaslona Planet TV)
Jaklič in Zobec: Brez pravne države ni ne demokracije ne boja proti korupciji
Politika Alen Salihović
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta nekdanja ustavna sodnika Dr. Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec spregovorila o stanju demokracije, vlogi ustavnega sodišča, volilnem sistemu, korupciji ter odgovornosti pravnikov za današnje stanje pravne države v Sloveniji. Oba sta bila v ocenah zelo neposredna: Slovenija po njunem mnenju še vedno ni v celoti uresničila obljube pravne in demokratične države, dane ob osamosvojitvi.
Ustavno sodišče kot varuh ali plen politike?
Dr. Klemen Jaklič je uvodoma poudaril, da je v devetletnem mandatu ustavnega sodnika skušal dosledno odločati v skladu z ustavo, zakoni in vrednostnim temeljem svobodne demokratične družbe. Prav ta temelj po njegovih besedah ločuje Slovenijo od nedemokratičnih režimov iz preteklosti. Ob tem je opozoril, da ga je pri delu večkrat zmotilo, ker večina ustavnega sodišča pri pomembnih, sistemskih vprašanjih po njegovem ni sledila ustavnosodni doktrini, ampak bolj volji kot razumu. V ločenih mnenjih je zato večkrat zapisal, da je šlo pri nekaterih odločitvah za odmik od prava.
Podobno kritičen je bil tudi glede sestave ustavnega sodišča. Po njegovi oceni v zadnjih letih ni bil glavni problem le pomanjkanje pluralnosti, temveč dejstvo, da je ta institucija postala plen politike. Po njegovem bi morali biti na ustavno sodišče imenovani ljudje, pri katerih je iz njihovega dosedanjega dela jasno razvidna zvestoba vrednotam svobodne demokratične družbe in pravne države.
Razgradnja ustavnosodne doktrine
Jan Zobec je ob tem spomnil, da je ustavno sodišče v prvih sestavah po osamosvojitvi postavilo pomembne temelje slovenskega ustavnega prava, ki so jih naslednje generacije sodnikov organsko razvijale naprej. Po njegovem mnenju pa je v zadnji sestavi prišlo do resnega preloma, saj je ustavno sodišče postalo plen dominantne politike, kar se je odrazilo tudi v razgradnji prej vzpostavljenih pravnih doktrin.
Kot primer je navedel vprašanje pravnega interesa, pri katerem se je po njegovih besedah pokazalo tako imenovano rezultatsko sojenje – torej prilagajanje pravne razlage želenemu političnemu rezultatu.
Volitve kot ogledalo stanja družbe
Ob vprašanju zadnjih državnozborskih volitev sta bila sogovornika enotna, da ju je izid razočaral. Zobec je dejal, da ga je najbolj potrlo spoznanje, da je velik del slovenskega volilnega telesa očitno neobčutljiv za korupcijo in za razgradnjo temeljev pravne države. Prepričan je, da so bile volitve tudi nekakšen referendum o korupciji in vladavini prava, rezultat pa je po njegovem pokazal, da se družba teh vprašanj še ne zaveda dovolj resno.
Jaklič je dodal, da ga vedno znova preseneča, kako se tik pred volitvami razmerje sil prevesi v smer, ki po njegovem pomeni odmik od svobodne demokratične družbe. Opozoril je tudi, da slovenske volitve po njegovem prepričanju še vedno niso povsem svobodne in enake, saj jih spremljajo vplivi monopolov na medijskem in civilnodružbenem področju ter zlorabe institucij.
Neenaki glasovi in nezakonitosti pri volitvah
Posebej je Jaklič izpostavil neenako velikost volilnih okrajev, zaradi česar imajo glasovi nekaterih volivcev bistveno večjo težo kot glasovi drugih. To je označil za očitno kršitev ustavnih in evropskih demokratičnih standardov.
Velik del pogovora je bil namenjen tudi nepravilnostim oziroma nezakonitostim pri izvedbi volitev. Zobec je opozoril na ravnanje Državne volilne komisije pri predčasnem glasovanju, ko je ta po njegovih besedah ravnala v nasprotju z jasnimi določbami zakona. Takšne kršitve po njegovem ne pomenijo zgolj formalnih pomanjkljivosti, temveč zmanjšujejo integriteto volitev in zaupanje v državni zbor kot osrednjo demokratično institucijo.
Jaklič se je s tem strinjal in poudaril, da v takih primerih ni bistveno le vprašanje, ali je nepravilnost dejansko spremenila končni rezultat, temveč tudi, ali bi nanj lahko vplivala.
Korupcija kot sistemski problem
Posebej oster je bil del pogovora o korupciji. Oba gosta sta komentirala prisluhe, v katerih naj bi se omenjali sumi prirejanja razpisov in političnega vpliva na posle. Jaklič je poudaril, da gre pri takšnih očitkih za zadeve, ki bi jih morali preiskati organi pregona, in da državljani upravičeno pričakujejo enake vatle za vse.
Zobec pa je opozoril, da je še bolj zaskrbljujoč odziv dominantnih medijev, ki se po njegovih besedah ne ukvarjajo z vsebino očitkov, temveč predvsem z vprašanjem, kako so bili prisluhi pridobljeni. To po njegovem kaže na globoko sistemsko korupcijo, ki ne zajema le politike, temveč sega tudi v druge podsisteme države.
Izvolitev Stevanovića kot simptom političnega položaja
Sogovornika sta komentirala tudi izvolitev Zorana Stevanovića na mesto predsednika državnega zbora. Zobec je ocenil, da gre za presenetljiv, a v danem političnem položaju razumljiv razplet, ki ga vidi kot manjše zlo v primerjavi z alternativami. Jaklič pa je poudaril, da gre za politično funkcijo in da bo treba novega predsednika presojati predvsem po njegovem prihodnjem ravnanju.
Ob tem se je spomnil tudi lastne izvolitve za ustavnega sodnika, ko je bil po njegovih besedah deležen podobno ostrih in osebnih napadov.
Brez reforme pravne države ne bo premika
V zaključku oddaje sta oba poudarila, da bo morala vsaka prihodnja vlada najprej nasloviti vprašanje pravne države. Zobec je izpostavil, da je prvi in ključni korak boj proti korupciji, saj brez tega nobena druga reforma ne more uspeti.
Jaklič pa je opozoril, da korupcije ni mogoče odpraviti ločeno od širše reforme pravosodja in utrjevanja pravne države. Po njegovih besedah gre za sistemski problem, ki zahteva dolgoročno delo, vključno z vzgojo in oblikovanjem pravnikov, zavezanih vrednotam svobodne demokratične družbe.
Opozorilo tudi ob pogledu na Madžarsko
Ob koncu sta se dotaknila še dogajanja na Madžarskem. Zobec je spremembo oblasti ocenil kot pričakovan odziv na dolgoletno korupcijo in razgradnjo vladavine prava pod Viktorjem Orbánom. Jaklič pa je opozoril, da je vsaka velika politična večina lahko nevarna, če prestopi meje svobodne demokratične družbe.
Zato je po njegovih besedah ključno, da tudi prihodnje generacije pravnikov razumejo, da niti dvotretjinska večina ne more delovati mimo prava in ustavne identitete države.
