Jakob Grbac z Zveze reševalcev iz vode | (foto: Rok Mihevc)
Rokavčki niso varuška
Svetovalnica Maja Morela Čuk
Poletje nas vabi na morje, k rekam, jezerom in bazenom. Prav ob vodi pogosto pozabimo, da se nesreče zgodijo hitro in največkrat takrat, ko jih najmanj pričakujemo. Gost Svetovalnice Jakob Grbac z Zveze reševalcev iz vode je opozoril, da utopitev ni vedno dramatičen prizor, kakršnega poznamo iz filmov. Z nami je delil nekaj uporabnih nasvetov, ki nam pridejo prav na dopustovanju ob vodi.
»Utapljanje v realnosti ni nujno glasno klicanje na pomoč in kriljenje z rokami kot to običajno ponazorijo v filmih. Oseba lahko le nemočno hlasta za zrakom in gleda v prazno, zato smo pozorni na soplavalce in, če opazimo kaj podobnega, ustrezno ukrepamo.« Prav zato je ob vodi ključna pozornost. Še posebej pri otrocih. »Tudi za 30 sekund brez nadzora je preveč,« opozarja Grbac. Otrok mora biti ob vodi vedno na dosegu roke odraslega.
Če opazimo človeka v težavah, ne odlašajmo s klicem na pomoč.
Čeprav obiskovalci kopališč včasih godrnjajo zaradi opozoril reševalcev iz vode, ta niso namenjena kaznovanju, ampak preprečevanju nesreč. Med najpogostejšimi so nevarni skoki v vodo. »Mi reševalci smo zelo alergični na salto. Lahko je samo enkrat dovolj, da spodrsne, se udariš ob rob bazena ali poškoduješ hrbtenico. To je lahko poškodba, ki te zaznamuje za vse življenje,« opozarja Grbac. Prav tako lahko nekdo pri skoku spregleda drugega kopalca in ga poškoduje. Preventivno ukrepanje zato ni pretirana previdnost, ampak skrb za varnost vseh obiskovalcev.
Najpogostejša napaka je precenjevanje lastnih sposobnosti
Veliko nesreč se zgodi, ko ljudje precenijo svoje plavalne sposobnosti. Na morju in v jezerih nevarnost predstavljajo tokovi, valovi in nenadne spremembe globine. »Priporočal bi, da ne plavamo predaleč od obale in da ne plavamo sami.« Grbac poudarja pomen urejenih kopališč, kjer za varnost skrbijo reševalci iz vode, kopalna območja pa so ustrezno označena. Če se med plavanjem utrudimo, lahko pomaga položaj mrtvaka, pri katerem se obrnemo na hrbet in si odpočijemo. Še bolje pa je, da v nevarno situacijo sploh ne pridemo.
»Nekdo mora biti zadolžen, da aktivno opazuje otroke pri igri.«
Rokavčki niso varuška
Plavalni pripomočki so lahko v pomoč, niso pa nadomestilo za pozornost odraslega. Rokavčki lahko zdrsnejo z rok, otrok pa se lahko obrne z glavo navzdol in ne zmore sam iz vode. »Nekdo mora biti zadolžen, da aktivno opazuje otroke pri igri. Če se zaklepetamo, je to lahko že težava.« Staršem svetuje, naj se med seboj jasno dogovorijo, kdo v določenem trenutku spremlja otroka. Najslabše je namreč, če vsi mislijo, da ga opazuje nekdo drug. Spominja se tudi primera, ko je oče le za nekaj trenutkov pogledal stran, da bi mlajšemu otroku pomagal nadeti rokavčke, medtem pa se je starejši otrok v otroškem bazenu že začel utapljati. Na srečo so to pravočasno opazili drugi obiskovalci.
Pazimo drug na drugega
Če opazimo človeka v težavah, ne odlašajmo s klicem na pomoč. Prav hitra reakcija lahko prepreči tragedijo. Voda namreč zahteva naše spoštovanje in pozornost. »Najboljši nasvet je preventiva, da v nevarno situacijo sploh ne pridemo,« še sklene Jakob Grbac z Zveze reševalcev iz vode.
Da bodo letošnji spomini polni brezskrbnega uživanja ob vodi poslušajte oddajo v našem avdio arhivu.
