Miro Cerar
Dr. Miro Cerar: Prepogosti referendumi izgubljajo svojo veljavo
Novice Alen Salihović
Razpis treh posvetovalnih referendumov je z vidika ustave in zakona dopusten, vendar se ob njem zastavlja vprašanje politične legitimnosti, opozarja dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Miro Cerar. Po njegovih besedah referendumi vse pogosteje postajajo sredstvo političnega spopada, njihovo prepogosto razpisovanje in poznejše neupoštevanje izidov pa zmanjšujeta zaupanje državljanov v demokratične postopke.
Državni zbor je podprl izvedbo posvetovalnih referendumov o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom, ukinitvi obveznega RTV-prispevka in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Volivci naj bi o vseh treh vprašanjih odločali 11. oktobra.
Razpis referendumov je pravno dopusten
Cerar je pojasnil, da državni zbor z razpisom posvetovalnih referendumov z vidika ustavne in zakonske ureditve načeloma ravna dopustno. Zakon mu omogoča, da o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki imajo širši pomen za državljane, ugotavlja voljo volivcev.
»Državni zbor lahko o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, razpiše posvetovalni referendum,« je povedal. Pravno dopustnost razpisa pa je treba po njegovem ločiti od vprašanja, ali je referendum v posameznem primeru tudi politično smiseln in upravičen.
Ključno je, ali gre za temo, pri kateri je sodelovanje državljanov res potrebno in ali med ljudmi obstaja dovolj veliko zanimanje, da bi o njej neposredno odločali. Prav pri tem se po Cerarjevih besedah odpira vprašanje politične legitimnosti treh napovedanih referendumov.
Če bi državni zbor izid posvetovalnega referenduma ignoriral, bi bil to škandal.
Referendumi postajajo orožje političnega spopada
Cerar ocenjuje, da je Slovenija v preteklosti institut referenduma že precej razvrednotila. Referendumi so bili po njegovih besedah prepogosto razpisani tudi o vprašanjih, o katerih bi lahko samostojno in odgovorno odločila politika.
Namesto da bi neposredno odločanje državljanov ostalo namenjeno najpomembnejšim družbenim vprašanjem, so se številne teme spolitizirale. Referendumi so tako postali tudi sredstvo za mobilizacijo volivcev, utrjevanje podpore in zbiranje političnih točk.
»Referendum je poleg konkretnega odločanja vedno tudi orodje politične tekme in političnega spopada,« je opozoril Cerar. Politična razsežnost je sicer neizogibna, težava pa nastane, ko stranke referendum uporabljajo predvsem za medsebojno obračunavanje in ne zaradi resničnega interesa državljanov.
Če ljudje odidejo na referendum, povedo svoje mnenje, nato pa se nič ne spremeni, to zmanjšuje zaupanje in slabi demokracijo.
Posvetovalni izid ni pravno, je pa politično zavezujoč
Izid posvetovalnega referenduma formalno ni pravno zavezujoč. Državni zbor se torej lahko odloči drugače, kot so na glasovanju odločili volivci. Kljub temu po Cerarjevem mnenju njegovega političnega pomena ne bi smeli podcenjevati.
Na referendumu lahko sodelujejo vsi volilni upravičenci, rezultat pa izraža voljo ljudstva. Zato ga državni zbor v demokratični ureditvi politično gledano ne more preprosto prezreti. Po referendumskem glasovanju bi moral sprejeti ali ustrezno spremeniti zakonodajo in slediti smeri, ki so jo določili volivci. »Če bi državni zbor izid posvetovalnega referenduma ignoriral, bi bil to škandal,« je bil jasen Cerar. Odstop od referendumske odločitve bi bil po njegovih besedah upravičen le, če bi po glasovanju nastopile povsem nove, izjemne in nepredvidljive okoliščine.
Zato bi morala politika že ob razpisu jasno vedeti, da bo morala izraženo voljo ljudi tudi spoštovati. V nasprotnem primeru referendum izgubi svoj namen, državljani pa dobijo občutek, da njihova odločitev nima nobene dejanske teže.
Neustrezni postopki povečujejo nezaupanje
Cerar opozarja, da je bilo v Sloveniji že več primerov, ko referendumska volja ni bila v celoti upoštevana ali pa jo je politika poskušala z različnimi postopki obiti. S tem se demokratični institut slabi, volivci pa lahko začnejo dvomiti o smiselnosti udeležbe. »Če ljudje odidejo na referendum, povedo svoje mnenje, nato pa se nič ne spremeni, to zmanjšuje zaupanje in slabi demokracijo,« je poudaril.
Pomisleki se po njegovih besedah pojavljajo že pri pripravi napovedanih glasovanj. Pri enem ali morda celo dveh referendumskih vprašanjih se utegne odpreti tudi vprašanje njihove ustavne dopustnosti. Omenja se možnost presoje pred ustavnim sodiščem, kar kaže, da med političnimi akterji ni soglasja niti o tem, ali so predlagana vprašanja ustavno ustrezna in korektno oblikovana.
Politika bi se morala takšnim zapletom izogniti že v fazi priprave. Le tako bi lahko delovala bolj verodostojno in državljane prepričala, da referendum razpisuje zaradi resničnega javnega interesa.
Referendumom jemljemo tisto veljavo in moč, ki bi ju kot demokratični institut morali imeti.
Politična kultura v Sloveniji upada
Po Cerarjevem prepričanju bi morali biti referendumi izjema, namenjena odločanju o najpomembnejših vprašanjih. Pri takšnih temah je mogoče pričakovati tudi večje zanimanje državljanov, višjo volilno udeležbo in jasno zavezo oblasti, da bo izid spoštovala.
Prepogosto razpisovanje glasovanj, njihovo spreminjanje v politične kampanje in poznejši poskusi izogibanja volji volivcev pa imajo nasproten učinek. »Referendumom jemljemo tisto veljavo in moč, ki bi ju kot demokratični institut morali imeti,« je opozoril Cerar. Po njegovi oceni politična kultura v Sloveniji na tem področju upada, kar je zelo zaskrbljujoče. Dogajanje okoli referendumov zato ne krepi demokracije, ampak jo lahko ob nadaljevanju takšnega ravnanja še dodatno oslabi
