V vročini še posebej pazimo na starostnike in kronične bolnike

Zdravstvo 24. 06. 2026, 10:48 Petra Stopar

V teh vročih dneh, ko temperatura v Sloveniji čez dan dosega tudi 33 stopinj ali celo več, je zdravstvena stroka že večkrat opozorila na nevarnost toplotnih obremenitev. Da se že poznajo posledice tega vročinskega vala pri obisku v ambulantah, opažajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru, saj so doslej sprejeli več starejših s kroničnimi boleznimi. Vse pozivajo, da na starostnike in bolne še posebej pazijo.

Znaki dehidracije in toplotne izčrpanosti

Na internistični prvi pomoči UKC Ljubljana imajo po besedah njenega vodje dr. Hugona Možine v zadnjih 10 dneh nekaj več bolnikov kot sicer. Med njimi je večina starejših, ki imajo več kroničnih bolezni, ki se jim poslabšajo. Po Možinovih besedah je težko izluščiti, zakaj se jim je stanje poslabšalo, ko pa izključijo vse običajne vzroke in ne najdejo nekega novega, razmišljajo predvsem, da je to izčrpanost zaradi vročine.

Kateri pa so simptomi, ki kažejo na to? Dr. Možina pojasnjuje: »Zmanjševanje telesne teže, padec krvnega tlaka, tudi splošna oslabelost, slabo počutje, če pa imamo še vrtoglavico pri vstajanju, hitrejši ali šibkejši utrip, je pa to že znak, da smo blizu dehidracije, moramo poskrbeti, da počivamo, da smo v hladnem okolju, pijemo več tekočine, po možnosti tudi z elektroliti« in na svoje počutje opozorimo bližnje ali svojega zdravnika.

Tudi s pitjem vode ni dobro pretiravati

S pitjem vode pa po besedah urgentnega zdravnika iz enote splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana dr. Miha Koširja ne smemo pretiravati. Ko se potimo, namreč ne izločamo samo vode, ampak tudi druge elektrolite, ki so pomembni za naš organizem. »S pitjem vode nadomeščamo samo vodo, deficit teh elektrolitov pa vztraja. V najbolj skrajnih primerih lahko pride tudi do mišičnih krčev, v najbolj tragičnih primerih pa do možganskega edema in smrti. Uživanje ogromne količine vode, na primer štirih ali petih litrov, lahko povzroči več škode kot koristi,« je pojasnil Košir.

V vročini naj torej odrasli zaužijejo okvirno od dva do dva litra in pol tekočine na dan, redno in po manjših obrokih, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so zbrani še drugi koristni napotki.

Kdo je v vročini najbolj ogrožen?

Poleg najstarejših ljudi so med najbolj ogroženimi tudi najmlajši in tisti, ki se ne morejo umakniti iz vročih prostorov »bodisi zato, ker so nepokretni, slabo pokretni ali ne znajo presojati, takih bolnikov je kar veliko in tudi nanje je treba posebej paziti«.

Posebej ranljiva skupina so starejši, ki jemljejo številna zdravila, še posebej tista proti visokemu pritisku in zdravila za odvajanje vode. Njim dr. Možina svetuje: »Če bodo opazili, da jim pada telesna teža, to pomeni, da so izločili preveč tekočine in so se dehidrirali, torej morajo ukiniti zdravila za odvajanje tekočine in o tem obvestiti svojega zdravnika. Podobno je s tistimi, ki si izmerijo nizek krvni tlak. Tudi ti bolniki morajo začasno prekiniti ali zmanjšati odmerek za zdravljenje visokega krvnega tlaka in seveda opozoriti svojega zdravnika.«

V zvezi z morebitno spremembo terapije pa se je najbolje obrniti na svojega izbranega zdravnika, in ne na številko 112, je opozoril dr. Košir. Urgentni zdravniki lahko namreč nudijo zgolj splošna navodila, medtem ko izbrani zdravnik bolnika in njegovo zdravljenje bolje pozna. Svetoval je, da naj bo klic na 112 za prilagoditev terapije zato zgolj izhod v sili.