Kolaps javnega zobozdravstva?
Slovenija | 10.01.2025, 10:30 Helena Križnik
Se javnemu zobozdravstvu pri nas obeta razpad? V izčrpavanje ga vodijo enostranske odločitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o materialih in njihovih vrednostih, so prepričani zobozdravniki. Pričakujejo, da bi zaradi trenutnih modelov financiranja lahko nastopile resnejše težave. Njihovi pozivi pristojnim, da bi bilo treba čim prej sesti za skupno mizo in poiskati rešitve, ki bi jih podpirala tudi stroka, so za zdaj naleteli na gluha ušesa. Za kaj točno gre?
Dodatne težave so nastopile z novim letom
S 1. oktobrom so začele veljati spremembe pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja. Med drugim predvidevajo postopno širitev pravic do belih zalivk. Zobozdravniki vse od takrat opozarjajo, da znesek, ki ga za eno plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ne pokrije vseh stroškov izdelave, še več, pokrije le tretjino storitve. Sestanek, na katerem bodo pristojnim lahko razkrili, kako kritičen je položaj, bo šele 22. januarja, čeprav je že s prvim januarskim dnem kritje izdelave belih zalivk na vseh zobeh v breme javne zdravstvene blagajne za vse do 26. leta. »Najprej bodo prizadete študentske ordinacije, ker te nimajo možnosti kompenzacije izgube pri belih zalivkah z ostalimi storitvami. Temu sledi otroško in mladinsko zobozdravstvo ter, seveda, deloma tudi odraslo zobozdravstvo,« pojasnjuje predsednica odbora za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Barbara Škrlj. Večja bo predvsem časovna stiska, saj je izdelava belih zalivk zahtevnejša. »To bo podaljšalo čakalne dobe,« dodaja Škrljeva.
Pravice le na papirju
Z julijem 2026 bodo pravico do belih zalivk pridobili tudi vsi ostali. »Zavod za zdravstveno zavarovanje z enostranskimi odločitvami, tako strokovnimi kot finančnimi, spravlja zobozdravstvo v nevzdržen položaj. Finančno breme prelaga na zdravstvene domove in koncesionarje. Pacientom povečujejo število pravic le na papirju, v realnosti pa do njih ne morejo priti,« našteva Škrljeva.
Bo zmagal razum?
Če pristojni ne bodo ustrezno ukrepali, lahko pride do odpovedi koncesij, vsaka vrnjena pomeni približno dva tisoč dodatnih pacientov brez izbranega zobozdravnika v javni mreži. Že zdaj ga nima četrtina prebivalstva. »Zobozdravniki bomo še naprej glasni. Upamo, da nas bodo na drugi strani slišali, da bo torej zmagal razum.« Danes marsikaj doplačujemo, pravi Škrljeva. Če ne bo sprememb, bo vse samoplačniško. Nihče si ne želi kolapsa sistema, še poudarja. Najbolj ga bodo občutili tisti, ki imajo že zdaj oviran dostop do storitev.