Dr. Verica Trstenjak: Zaupanje v sodstvo si lahko zagotovi samo sodstvo

Novice 19. 05. 2026, 12:09 Alen Salihović

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj na Radiu Ognjišče in Planet 2 je bila gostja ugledna pravnica Verica Trstenjak, nekdanja sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije in generalna pravobranilka na Sodišču EU. V pogovoru je spregovorila o stanju pravne države v Sloveniji, zaupanju v sodstvo, odgovornosti politikov, vlogi medijev, zdravstvu ter širšem vprašanju etike in vrednot v družbi.

Slovenija z veliko sodniki, a predolgimi postopki

Dr. Trstenjakova je opozorila na paradoks slovenskega sodstva. Po evropskih statistikah ima Slovenija razmeroma veliko število sodnikov in precejšnja sredstva za delovanje sodišč, vendar postopki še vedno trajajo predolgo. »Slovenija se je glede sodstva precej izboljšala, vendar smo še vedno podpovprečni glede učinkovitosti postopkov,« je poudarila. Posebej kritična je pri primerih korupcije in pranja denarja: »Pri nas v Sloveniji so postopki na teh področjih najdaljši oziroma smo skoraj vedno predzadnji v Evropi.«

Po njenem mnenju je eden ključnih problemov pomanjkanje odgovornosti: »Glavni problem v Sloveniji je sistem odgovornosti. To velja za vsa področja družbe, ne samo za sodstvo.«

V nadaljevanju pogovora se je dotaknila nizkega zaupanja javnosti v sodstvo. Po njenem mnenju si mora sodstvo ugled ustvariti samo. »Zaupanje v sodstvo si lahko zagotovi samo sodstvo. Temeljiti mora na rezultatih,« je dejala. Hkrati je poudarila, da je kritika sodstva legitimna, če temelji na argumentih in dejstvih.

Kot problem je izpostavila tudi predolge postopke in možnost zlorab procesnih pravic: »Procesni predpisi dajejo tistim, ki želijo zlorabljati sistem, preveč možnosti. Sodnik mora imeti avtoriteto in reči: dovolj je.«

Javna televizija mora predstaviti obe strani

Velik del pogovora je bil namenjen tudi medijem in njihovemu vplivu na družbo. Dr. Trstenjakova meni, da morajo javni mediji zagotavljati pluralnost mnenj. »Če so javni mediji financirani iz davkoplačevalskega denarja, morajo služiti javnosti v celoti in vedno predstaviti obe opciji,« je poudarila.

Primerjala je tudi slovenske medije z avstrijskimi in nemškimi: »V tujini so takšne prakse nepredstavljive. Javna televizija ne sme predstavljati zadev enoznačno.«

Politiki v tujini hitreje odstopijo

Ob razpravi o politični odgovornosti je izpostavila veliko razliko med Slovenijo in Avstrijo. »Če politik v tujini naredi napako, znotraj stranke pogosto takoj zahtevajo njegov odstop, ker vedo, da to škodi stranki,« je pojasnila.

Kot primer je navedla nekdanjega avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza ter afero z Heinz-Christiana Stracheja. Po njenem mnenju so standardi politične odgovornosti v Avstriji bistveno višji kot v Sloveniji.

Kritika črkobralstva v pravu

Posebej ostro je opozorila na tako imenovano »črkobralstvo« v slovenskem pravnem prostoru. »Sodnik se ne sme ustaviti samo pri besedi zakona. Upoštevati mora namen zakona in sistemsko ter druge metode razlage, načelo sorazmernosti in pravičnosti,« je dejala.

Ob tem je poudarila razliko med slovenskim in avstrijskim pravnim izobraževanjem. V Avstriji imajo študenti lahko pri izpitih vedno zraven zakone, saj je pomembnejše razumevanje in razlaga prava kot učenje členov na pamet. »Sodnik se ne rabi učiti zakonov na pamet. Mora jih znati razlagati in razumeti pravičnost,« je dejala.

Ganljivo je opisala tudi prisego študentov prava ob podelitvi diplome na Univerzi na Dunaju: »Prisegajo, da bodo svoje pravno znanje uporabljali v službi pravičnosti in zakonitosti. To je nekaj izjemnega.«

Ustavno sodišče mora odražati družbo

Dotaknila se je tudi sestave Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Po njenem mora ustavno sodišče odražati raznolikost družbe. »Ustavno sodišče mora biti odraz družbe – moških in žensk, mlajših in starejših, bolj konservativnih in bolj liberalnih pogledov,« je poudarila.

Kritična je bila tudi do ravnanja predsednice republike pri postopkih izbire ustavnih sodnikov: »Kandidati morajo imeti zagotovljeno integriteto in spoštovanje. Gre za vrhunske pravne strokovnjake.«

»Odpis dolga vedno nekdo plača«

Velik poudarek je namenila tudi odgovornosti v družbi. Posebej je opozorila na problem odnosa do javnega denarja. »Odpis dolga ne pomeni, da dolg izgine. Plačajo ga vsi davkoplačevalci – tudi delavci, natakarice, čistilke, frizerke,« je opozorila.

Po njenem mnenju države z visoko stopnjo korupcije vedno zaostajajo tudi gospodarsko: »Denar se izgublja na zasebnih računih namesto v razvoju države.«

Javno zdravstvo so tudi koncesionarji

V razpravi o zdravstvu je poudarila, da je v tujini javno zdravstvo razumljeno drugače kot v Sloveniji. »V Avstriji so del javnega zdravstva tudi zdravniki s koncesijo, saj so plačani iz javnih sredstev,« je pojasnila.

Po njenem mnenju bi se morala Slovenija zgledovati po uspešnih evropskih sistemih: »Ko želimo izboljšati stanje v državi, se moramo zgledovati po državah, kjer sistemi delujejo.«

Potrebujemo več odgovornosti in etike

Ob koncu oddaje je poudarila, da pravna država ne more delovati brez moralne in etične odgovornosti. »Politik ima pravno odgovornost, ima pa tudi politično in etično odgovornost,« je dejala.

Poudarila je, da Slovenijo kritizira zato, ker jo ima rada: »To je moja domovina, ki jo nosim v srcu. Želim si, da bi tujci o Sloveniji govorili z občudovanjem ne le zaradi narave in športnikov, ampak tudi zaradi politike, gospodarstva in etičnega odnosa do družbe.«