Naj učitelj leta 2025: Vedno se najde rešitev, če le zaprosite za pomoč.

Via positiva | 17.09.2025, 13:10 Mirjam Judež

Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. V oddaji Via Positiva ga je gostila kolegica Nataša Ličen.

Milan Mandeljc se je izobraževal tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač pa je tudi v šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti. Gost je spregovoril o svoji poklicni poti, motivaciji, pomenu učiteljskega poklica, vlogi narave in trajnostnosti v življenju, izzivih sodobnega izobraževanja ter vplivu digitalizacije na mlade. Dotaknila sta se tudi družinskega življenja, ustvarjalnosti, poezije in pomena sočutja, povezanosti ter pozitivnega zgleda v šolstvu in družbi.

Kakšna je njegova spodbuda ob začetku novega šolskega in katehetskega leta za starše, učitelje in, seveda, učence:

»Dragi starši, bodite ponosni na svoje dijake, na svoje učence, na svoje malčke. Z vsakim dnevom, morda se ne zdi, so pametnejši, bolj razviti, bolj vaši in bolj vam sledijo. Bodite ponosni na ta svoja mala ogledala, stojte ob strani in dihajte. Dihajte, ko bo malo težje. Niste sami. Učitelji, dajmo se dobivati. Mrežimo, se povezujmo se, pogovarjajmo se. Mi vemo, da mi smo pleme drug drugemu in v plemenu je vse lažje. Dijaki in učenci: Ne pozabite, da eno šolsko leto je samo eno šolsko leto in poleg pouka vam ponuja še druženja, počitnice, nove sošolce, spomine, ekskurzije v tujino, plese, objeme, poljube na skritih kotičkih šole. In če je kdaj težko, ne pozabite: Nič ni dokončno tragičnega. Ne obupajte. Potrkajte na vrata učitelja, pokličite sošolca, starše in vedno, vedno, VEDNO se da najti rešitev, če nam le zaupate, da potrebujete pomoč.«

Lepa osebna izkušnja z redovno skupnostjo bratov v Stični

Ker nas od letošnje Stične mladih, ki bo potekala pod geslom: »Poglej gor«, loči le še nekaj dni, povejmo, da ima Stična posebno mesto v njegovem srcu zaradi osebne in družinske izkušnje, ki je globoko zaznamovala njegovo življenje. V enem najtežjih trenutkov v življenju je doživel izjemno solidarnost, sočutje in molitveno podporo skupnosti v Stični, ki ga je ganila.

»Zanimivo, da sam osebno nisem bil povezan s Stično, me je pa s Stično povezalo življenje. Z ženo imava otroka s posebnostmi. Ob porodu je prišlo do hudih zapletov in nekdo od nama bližnjih se zelo dobro pozna s patri v Stični, ki tam živijo in molijo. Po rojstvu je celotna Stična molila za hčerko. Čeprav sam nisi globoko veren, ti je toplo pri srcu, da nekdo, ki te ne pozna, ki ne pozna tvojega otroka, moli zanj in svoj čas, misli usmerja za zdravje tvojega otroka. Meni je Stična zelo pomemben prostor.«

Njegovo ženo Andrejo, ki je bila glavni vokal skupine Kažipot, in je bila nekaj let glavni vokal na odru Stične mladih, pa tudi večkrat slišimo na Radiu Ognjišče. »Ko ženin glas, ki je danes mogoče še bolj zrel, še bolj tenkočuten, kot takrat, zaveje po hiši, naši otroci točno vejo: Aha, zdajle pa mami poje, je treba biti tiho.«

Otroke bi rada naučila, da je tam zunaj lepo, čeprav večkrat slišiva: Saj ni nič, saj je samo travnik. Čas je, da začnemo videti tiste lepe malenkosti, ki so v travniku. 

Zakaj se je odločil za poklic učitelja?

Milan Mandeljc je v pogovoru povedal, da je bil poklic učitelja zanj pravzaprav edina pot, ki jo je zares videl zase. Čeprav je razmišljal o več različnih možnostih, so mu starši povedali, da je bil učiteljski poklic edina stvar, o kateri je kadarkoli govoril. Ključno vlogo pri njegovi odločitvi so imeli navdihujoči učitelji angleščine, ki jih je imel skozi celotno šolanje – od osnovne šole naprej. Posebej je izpostavil učiteljico Bredo Povše v Kamniku, profesorico Ljubo ter profesorje na fakulteti. Z njimi je še danes v stiku in si želi slediti njihovim stopinjam, hkrati pa pripraviti prostor za prihodnje generacije učiteljev. Poudaril je, da ga je prav ta navdih in zgled učiteljev usmeril na učiteljsko pot, ki jo še danes opravlja z veseljem in predanostjo.

Za katere vrednote si prizadeva?

1. Zaupanje v dobro ljudi
   Večkrat poudari, da verjame v dobro v ljudeh in da zaupa dijakom, da bodo postali dobri ljudje.

»Promoviram predvsem zaupanje v dobro ljudi, ko me vprašajo, kdo sem, kaj sem. Zaupam trem točkam v življenju. Prvo je lastno srce. Druga je zagotovo narava. In tretja stvar, ki mi je zelo pomembna, je, da otrokom zaupam. Jaz zaupam, da bodo postali dobri ljudje.«

2. Srčnost in sočutje
   Poudarja pomen sočutja, empatije in srčnega odnosa tako v šolskem prostoru kot v življenju nasploh.

»Mogoče se ločimo samo po sočutnosti, predanosti, zagnanosti, ampak če je nekdo manj zagnan, se je treba najprej vprašati, kakšne izkušnje je imel, ali ga je inšpekcija »prijela«, ali ga je kakšen starš postavil pred dejstvo, ali je imel negativno izkušnjo sam po sebi ali se v zasebnem življenju bori s hudimi težavami, pa mu je služba ena redkih stabilnosti, kjer pa več kot osnove ne more dati. Zelo hitro sodimo človeka. Če ne poznamo njegovega ozadja, je to nevarno, boleče.«

3. Narava in trajnost
   Narava mu je izjemno pomembna vrednota. Prizadeva si za varovanje narave, trajnostno ravnanje, samozadostnost in spoštovanje okolja. Svojo družino in dijake spodbuja, naj cenijo in varujejo naravo.

»Narava mi je prva med vsemi svetovi. Za mojo družino je to svet, ki ga je treba strogo varovati. Mi preživljamo dneve v hribih, v naravi, v nabiranju gob. Letos smo nabrali borovnice, brusnice, gobe. Delamo lastno marmelado. Otroke bi rada naučila, da je tam zunaj lepo, čeprav večkrat slišim stavek: Saj ni nič, saj je samo travnik. Čas je, da začnemo videti lepoto v travniku. Med mladimi vidim, da je samozadostnost nekaj, kar se spet vrača. Zelo veliko mojih prijateljev ima spet vrt, balkonske paradižnike, sami pečejo kruh, počno tisto, kar je mogoče nekoč dvigovalo obrvi, češ, to pa res ni za najstnika, mladega človeka. Ko me ljudje prosijo: A grem lahko s teboj v gozd, da mi pokažeš kakšno gobico, rastline za čaj … , me kar pogreje pri srcu, da prepoznavajo, kaj je v življenju pomembno.«

4. Spoštovanje različnosti
   V razredu spodbuja sprejemanje različnih kulturnih in verskih ozadij ter uči dijake sobivanja in medsebojnega spoštovanja.

»Imam zelo veliko dijakov iz različnih verskih okolij, zato se tudi pri angleščini pogovarjamo o različnih religijah, poznati morajo različne izraze, celo paleto in tudi praznike, ker jim hočem dati vedeti, da sedijo v isti učilnici. Učijo se za isti predmet, za isti cilj. Zakaj lahko nekdo v učilnici sobiva, v svetu pa ne bi mogel?«

5. Odprtost in sprejemanje
   Zavzema se za odprto komunikacijo, sprejemanje drugačnosti in poudarja, da je treba dijake spodbujati, da pokažejo svojo pravo naravo.

»So redki trenutki, ko dijaki sebe razgalijo. Ali je to zaradi čustvene, naporne izkušnje ali zato, ker so tako vzhičeni, veseli. Največkrat se to zgodi zunaj pouka. Takrat, ko uzreš to srčiko, bodi hvaležen, da so ti jo pokazali. Sprejmi jih take, kot so in če iščejo tvoje uho, prisluhni.«

6. Vztrajnost in doslednost
   Kot pomembno vrednoto izpostavi doslednost pri vzgoji in delu z mladimi ter vztrajnost pri osebnem in poklicnem razvoju.

»Večkrat slišim, da ima nekdo »srečo«, da ima tako uspešne, lepo vzgojene, omikane otroke. Nobene sreče. Saj malo je tudi, ampak ure in ure dela, vztrajnosti in predvsem doslednosti je zadaj. Vedno enaka reakcija, vedno enaka vrednota, vedno enaki disciplinski postopki. Velik človek je verjetno šel tudi skozi naporno zgodbo in veliko dela na sebi, na drugem.«

7. Lepota besede in jezika
   Prizadeva si za ohranjanje in spoštovanje lepe slovenske besede, jezika in kulture.

»Jaz mislim, da je lepa beseda posledica zrelosti duha in razuma. Beseda mora postati vrednota, kar pa lahko pride samo z določenimi leti, ker beseda pomeni hkrati tudi pripadnost, narodnost, slovenskost, če želite. In beseda je nekaj najmočnejšega, kar imamo.«

8. Skromnost in sodelovanje
   Poudarja pomen sodelovanja med učitelji in medgeneracijsko povezovanje, ne postavlja svojega poklica nad druge in poudarja, da je vsak poklic pomemben.

»Že znotraj šolstva imamo čistilke, brez katerih bi bilo učilnice nemogoče uporabljati. Imamo hišnika, ki nam zamenja luč, brez katere ne bi videli. Imamo kuharice, ki blažijo lačne želodce naših ogromnih najstnikov. Vsak poklic je pomemben, predvsem pa je pomembno, da ne postavljamo enega poklica nad drugega. Ker družba smo kot taka zato, ker si delimo poklice.«

9. Osebna rast in delo na sebi
   Pravi, da je pomembno delati na sebi, biti odprt za spremembe in se vedno učiti iz izkušenj.

»Dva ključna trenutka v moji zgodovini, ki ni prav dolga, sta bila zagotovo koronski čas in pa moje lastno starševstvo. Nekako začneš dijake gledati ne samo skozi oči, ki jih imaš na obrazu, ampak tudi tiste, skrite, pa poskušaš biti bolj človeški ... Profesor se vedno brusi s starostjo spodaj, ker postaja starejši, pa zgoraj pri glavi, zato da nič več ne rine z glavo skozi zid. In ta brušenja seveda potekajo ves čas.«

Izzivi učiteljskega poklica

1. Občutek zavrnitve s strani dijakov

»Težko je, kadar dijaki ne želijo ali pa načrtno zavračajo tvojo pomoč. Pa ne samo pomoč, mogoče čisto osnoven poklic, da mu poskušaš nuditi neko znanje in te nekdo načrtno zavrača. Seveda moraš to sprejeti. Pač ni vsak za vsak program. Nekateri se odločijo, da bodo bolj uspešni, manj uspešni, ampak težko je kot profesor sprejeti, da nekdo zavrača tvojo pomoč, tako kot je staršu težko, kadar otrok zavrne njegovo ljubezen. Takrat si prepuščen. Dijaka ne moreš spremeniti. Takrat lahko samo rečeš: Dobro, ta dijak želi samo toliko. Ne smeš siliti vanj, ampak moraš iti naprej. On se bo odločil, kaj bo s tem naredil. Občutek zavrnitve je vedno nekaj težkega in mislim, da ga lahko preslikamo na vsa stanja v življenju.«

2. Papirologija in administrativna bremena

»Mogoče bi rekel, da bi se v šolstvu z veseljem odpovedal papirologiji in pisanju poročil. Morate vedeti, da že če nekomu daš ukrep, to pomeni, da bo ta tisti opomin napisal na treh papirjih, potem pa kaj več od tega včasih ni. Razen tega, da ima učitelj nekaj dela, ne vem, če pade ravno na tla, od koder rastejo plodna semena.«

3. Spopadanje z digitalizacijo in vplivom družbenih omrežij na mlade

Skrbi ga, ker otroci, mladi danes bolj kot kdajkoli »vzgajajo« socialna omrežja, ki imajo velik vpliv: »Obstajajo nevidni mehurčki, ki imajo velik vpliv na mlade: to so mehurčki socialnih omrežij in algoritmov. Oni nam mečejo ven informacije, ki jih iščemo in zaprti smo v mehurček lastnih prepričanj, stališč, afirmacij. In ti mehurčki so še bolj nevarni od fizičnih.«

4. Skrb za čustveno ravnovesje (svoje in dijakov)

»Kako naj sebe omejimo, kadar spoznamo ali pa smo seznanjeni s kakšno zelo žalostno dijaško zgodbo? Pa ne zato, da ne bi toliko čutil, ampak predvsem zato, da se lahko presežeš v teh negativnih čustvih in lahko pomagaš.«

Kadar dobim pod nos tri mesece počitnic in da smo do dvanajstih doma, rad rečem: Pridite, če je tako luštno! Pridite! Zakaj bi se mučili v svojem poklicu, če je v našem lepše?

Prednosti in slabosti finskega šolskega sistema

Milan Mandeljc, ki ima za sabo tudi izkušnjo s finskim šolskim sistemom, je navedel glavne prednosti in slabosti finskega šolskega sistema.

Prednosti:

• Poudarek na dobrobiti učiteljev: V Skandinaviji, še posebej na Finskem, je poudarek na tem, da morajo učitelji skrbeti za svojo čustveno odpornost, notranjo trdnost in načelnost pri vrednotah.
• Sproščenost in svoboda: Sistem je dolgo časa promoviral sproščenost, prehodnost in manjšo obremenjenost učencev z ocenami ter pritiskom.
• Zaupanje učiteljem: Učiteljem zaupajo, da sami izberejo metode poučevanja in prilagajajo učni proces potrebam učencev.
• Inovativnost: Finski sistem je bil med prvimi, ki je vpeljal popolno digitalizacijo in nove pristope k poučevanju.

Slabosti:

• Padanje rezultatov: V zadnjih letih rezultati učencev v primerjavi s preteklostjo padajo, kar priznavajo tudi sami Finci.
• Negativni učinki digitalizacije: Popolna digitalizacija pouka se je izkazala za problematično. Finci ugotavljajo, da je digitalno prineslo več negativnih učinkov kot pozitivnih (npr. slabša koncentracija, slabši rezultati, manj motoričnih spretnosti). Zaradi slabših rezultatov in izkušenj se v finskem parlamentu pogovarjajo o tem, da bi digitalna orodja umaknili iz pouka in se vrnili k učbenikom in papirju.
• Sproščenost ima meje: Dolgo opevana sproščenost in manjša formalnost v šolstvu ima tudi svoje omejitve in lahko vodi do slabših učnih rezultatov.

Milan Mandeljc izpostavlja, da je finski sistem še vedno vzor, vendar se tudi tam zavedajo, da niso vse spremembe, predvsem digitalizacija, prinesle samo pozitivnih rezultatov. Njihova odprtost za priznanje napak in pripravljenost na spremembe pa je nekaj, kar je vredno posnemanja.

V celoti lahko pogovoru prisluhnete v podcastu ali v našem avdio arhivu.