Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Petra StoparPetra Stopar
Voditeljica Tanja Dominko, župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk in dr. Irena Bačlija Brajnik, FDV (foto: Planet TV)
Voditeljica Tanja Dominko, župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk in dr. Irena Bačlija Brajnik, FDV | (foto: Planet TV)

Župan ni šerif, ampak odgovornost za razvoj občine je velika

Spoznanje več | Tanja Dominko

Lokalne volitve so znova pokazale, kako različne so razmere po slovenskih občinah. Medtem ko so nekateri župani dobili zelo visoko podporo, v 45 občinah protikandidatov sploh ni bilo. O izzivih lokalne samouprave, pristojnostih županov, sodelovanju v občinskih svetih, financiranju občin in dolgoletnih prizadevanjih za uvedbo pokrajin sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj spregovorila dolgoletni župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk in dr. Irena Bačlija Brajnik s Fakultete za družbene vede.

Rezultati lokalnih volitev po mnenju dr. Irene Bačlija Brajnik kažejo, da se lokalna politika, zlasti v večjih mestih, vse bolj prepleta z nacionalno politiko. Ljubljanske volitve so po njenem mnenju pokazale tudi nezadovoljstvo dela volivcev, ki se je odrazilo v razpršitvi glasov med več kandidatov. Ob tem je opozorila, da so za volivce vse pomembnejša tudi konkretna lokalna vprašanja, kot so stanovanjska problematika, dostopnost in javni prevoz.
Franc Vovk je ob ljubljanskih rezultatih izrazil presenečenje, da je župan Zoran Janković kljub številnim očitkom prejel tako visoko podporo. Ocenil je tudi, da bo v drugem krogu vnovič izvoljen. Po njegovem mnenju je zanimivo, da desnosredinska politična opcija v Ljubljani že dolgo ne uspe prodreti naprej.

Za župansko funkcijo se zanima vse manj ljudi

Posebno pozornost sta namenila dejstvu, da je bilo v številnih občinah le po en županski kandidat. Dr. Bačlija Brajnik je pojasnila, da je razlogov za upad zanimanja več. Slovenija ima veliko majhnih občin, v katerih se ljudje med seboj poznajo, županska funkcija pa zahteva veliko časa, dela in odgovornosti. Pomembno vlogo ima tudi uspešnost aktualnega župana. Če občani vidijo, da se v občini gradi, vzdržuje infrastruktura in prisluhne njihovim potrebam, je takšnemu županu težje postaviti resnega protikandidata.
Vovk je poudaril, da županstvo ni zgolj služba, ampak poslanstvo in način življenja. Sam je v petih mandatih funkcijo opravljal tako, da je bil občanom dostopen tudi ob koncih tedna in praznikih. Prav stalna pripravljenost na pogovore z ljudmi je bila zanj pomemben del županskega dela. Ob tem je opozoril tudi na pojav, ko se protikandidati pojavijo predvsem zato, ker želijo sami izpeljati projekte, ki jih je začel nekdo drug.
Občinski svetniki potrebujejo več znanja in politične kulture
Pomemben del pogovora je bil namenjen odnosu med županom in občinskim svetom. Vovk je iz svojih izkušenj povedal, da je mogoče občino uspešno voditi tudi brez koalicije. V zadnjih dveh mandatih je imel v 12-članskem občinskem svetu razmerje šest proti šest, vendar so kljub temu uresničili zastavljene načrte.
Dr. Bačlija Brajnik je pojasnila, da v občinskih svetih pogosto prevladuje projektno sodelovanje, pri katerem svetniki podprejo posamezne odločitve, če so te dobre za občino. Ob tem pa je opozorila na pomanjkljivo poznavanje pristojnosti in odgovornosti občinskih svetnikov. »Tisti, ki se odločimo za to, da bomo pomagali svoji skupnosti, imamo nalogo, da se na tem področju izobrazimo, razširimo svoja obzorja in odgovorno delujemo,« je poudarila.
Vovk je dodal, da bi si želel predvsem več spoštovanja do demokratično sprejetih odločitev. Čeprav je pri odločanju vedno potrebna večina, bi morala tudi manjšina znati sprejeti odločitev in sodelovati pri njenem uresničevanju. »Vedno mora biti večina, zato da je proračun potrjen, zato da je odlok potrjen. Ampak bi pričakoval, da tista manjšina spoštuje odločitev večine. To je konec koncev demokracija,« je dejal.

Franc Vovk in dr. Irena Bačlija Brajnik
Franc Vovk in dr. Irena Bačlija Brajnik © Tanja Dominko

Župani imajo veliko odgovornosti, a ne odločajo o vsem

Vovk je predstavil tudi širok razpon pričakovanj, s katerimi se srečuje župan. Občani se nanj obračajo z najrazličnejšimi težavami, tudi takšnimi, ki sploh niso v pristojnosti občine. Spomnil je na primer iz prvega mandata, ko so zaposleni v tovarni obutve v Dolenjskih Toplicah pričakovali, da bo kot župan rešil njihova delovna mesta. Toda za reševanje gospodarske družbe občina ni bila pristojna. Po drugi strani so ga občani klicali tudi zaradi kače na vrtu.
S tem je ponazoril, kako raznolika so pričakovanja ljudi. Po njegovem mnenju so zakonsko določene pristojnosti župana povsem zadostne za urejanje življenja v lokalni skupnosti, težava pa je pogosto v tem, da občani ne poznajo dovolj dobro razdelitve pristojnosti med občino in državo.
Dr. Bačlija Brajnik je opozorila na razkorak med pristojnostmi, ki jih občinam pripisuje zakonodaja, in njihovo dejansko avtonomijo. Kot primer je navedla osnovno šolstvo: občina je sicer ustanoviteljica osnovne šole, vendar nima odločilnega vpliva na kurikulum, število otrok v razredih ali plače učiteljev. Velik del nalog je tako normiran na državni ravni, občinam pa ostaja predvsem skrb za objekte in infrastrukturo.
Opozorila je tudi na zapletenost prostorskega načrtovanja. Čeprav so občine odgovorne za prostorske akte, morajo pri številnih odločitvah pridobiti soglasja različnih državnih institucij. Ob tem je izpostavila neustrezen odnos države do občin po poplavah, ko je odgovornost za gradnjo na poplavno ogroženih območjih neupravičeno pripisovala županom, čeprav so bila za gradnjo predhodno pridobljena tudi soglasja pristojnih služb.

Brez ustreznega financiranja ni razvoja

Za delovanje občin je ključna tudi višina povprečnine. Vovk je pozdravil prizadevanja občinskih združenj za višje financiranje, saj občine s temi sredstvi pokrivajo svoje osnovne naloge. Za večje investicije pa morajo iskati še druge vire.
Ob tem je opozoril, da občani pogosto ne poznajo dejanskih stroškov posameznih storitev. Kot primer je navedel, da je občina Dolenjske Toplice za otroško varstvo letno namenila približno 600 tisoč evrov, vendar tovrstni podatki ljudi praviloma ne zanimajo toliko kot njihove konkretne želje in pričakovanja.

Pokrajine da, vendar najprej premislek o občinah

V drugem delu oddaje sta spregovorila o dolgoletnih prizadevanjih za uvedbo pokrajin. Dr. Bačlija Brajnik je pojasnila, da Slovenija zaradi svoje majhnosti regionalizacije ne potrebuje tako nujno kot nekatere večje države. Poleg tega nimamo izrazitih regionalnih identitet, pomembno oviro pa predstavljajo tudi politična in strokovna nesoglasja glede števila, meja in sedežev pokrajin.
Sama meni, da bi bilo pred uvedbo pokrajin treba premisliti o obstoječi mreži občin. Slovenija ima namreč veliko zelo majhnih občin, ki težko zagotavljajo ekonomičnost in učinkovitost delovanja. »Da bi zdaj dejali pokrajine na to obstoječe stanje, pa jaz vidim tako, kot če bi dal obliž na zlomljeno nogo. Problem ne bomo rešili,« je bila jasna.
Tudi Vovk meni, da je vprašanje pokrajin izjemno zahtevno. Izpostavil je, da se težave začnejo že pri njihovem poimenovanju in določanju središč. Ob tem je spomnil na razprave o predlogih regionalizacije, ki so jih obravnavali tudi v občinskem svetu Dolenjskih Toplic, vendar se je postopek pozneje ustavil.
Bačlija Brajnik je poudarila, da bi bilo treba najprej določiti, katere naloge bi pokrajine sploh prevzele. Šele nato bi bilo mogoče presojati, kako velike morajo biti in kakšne pristojnosti potrebujejo. Ob tem je opozorila, da bi večje občine lahko prispevale tudi k decentralizaciji države, saj so majhne lokalne skupnosti še bolj odvisne od odločitev na državni ravni.

Dr. Irena Bačlija Brajnik je tudi podžupanja občine Dobrova Polhov Gradec
Dr. Irena Bačlija Brajnik je tudi podžupanja občine Dobrova Polhov Gradec © Tanja Dominko

»Pravočasno odnehaj in daj možnost še komu drugemu«

Ob koncu oddaje je Franc Vovk, ki se po petih županskih mandatih poslavlja od funkcije, spregovoril tudi o svojem najpomembnejšem spoznanju. Kot nasvet vsem, ki vstopajo v lokalno politiko, je izpostavil odgovornost, pa tudi zavedanje, da je treba znati pravočasno prepustiti prostor drugim.
»Pravočasno odnehaj. Daj konec koncev možnost še komu drugemu. Ljudje različno, enake situacije na različne načine obravnavamo in zakaj pa ne,« je dejal. Prepričan je, da je treba v politiki dati priložnost tudi mlajšim in novim znanjem.

Spoznanje več

VIDEOTEKA

  • Duhovnik Marijan Markežič (photo: Matjaž Merljak) Duhovnik Marijan Markežič (photo: Matjaž Merljak)

    Umrl je duhovnik Marijan Markežič

    Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik.

    Avdio player - naslovnica