Gradbena zakonodaja pomembno vpliva na odločitve | (foto: Pixabay)
Pri gradnji je ključno poznavanje prostorskega akta, ki ureja zemljišče
Svetovalnica | Blaž Lesnik
Spremembe gradbene zakonodaje, digitalizacija postopkov in pridobivanje gradbenih dovoljenj so bile teme tokratne Svetovalnice, v kateri je sodeloval Sandi Rutar, vodja sektorja za dovoljenja na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Opozoril je, da se največ težav pri gradnji pogosto začne že pri nepoznavanju prostorskih aktov, ki določajo, kaj in pod kakšnimi pogoji je na določenem zemljišču mogoče graditi.
Zakonodajalec si prizadeva predvsem za hitrejše in bolj racionalne postopke pridobivanja mnenj ter nadaljnjo digitalizacijo. Kot je pojasnil Rutar, morajo upravni organi in mnenjedajalci spoštovati zakonske roke. Če zakon določa, da je treba mnenje izdati v 30 dneh, je treba temu prilagoditi tudi organizacijo dela. Digitalizacija postopkov prek sistema eGraditev in prostorskega informacijskega sistema pa naj bi prispevala k večji sledljivosti in preglednosti.
Ob tem je opozoril, da pogoste spremembe zakonodaje niso vedno najboljša rešitev. Od leta 1989 so področje graditve urejali štirje zakoni, poleg njih pa se je zvrstilo še veliko sprememb in podzakonskih predpisov. »Preveč sprememb nikoli ne prispeva k poenostavitvi postopkov,« je poudaril in dodal, da si projektanti, izvajalci in nadzorniki želijo predvsem stabilnega pravnega okolja.
Prostorski akt je temelj vsake gradnje
Med najpogostejšimi težavami investitorjev je Rutar izpostavil nepoznavanje oziroma nespoštovanje prostorskega akta. Ta določa pravila in pogoje gradnje na posameznem območju, med drugim tudi dovoljene gabarite objektov. Investitor mora zato še pred začetkom načrtovanja preveriti, kaj mu prostorski akt na izbrani lokaciji sploh omogoča.
»Najhujše je, če investitor ne spoštuje oziroma ne pozna prostorskega akta, ki ureja območje, na katerem želi graditi,« je opozoril. Prav iz tega izhaja tudi veliko poznejših težav, od legalizacij črnih gradenj do zapletov pri umeščanju objektov v prostor.
Poslušalcem je svetoval, naj si pri načrtovanju gradnje zagotovijo dobrega projektanta, po možnosti pa tudi vodjo investicije, ki bo spremljal celoten postopek – od preverjanja prostorskih pogojev in priprave projektne dokumentacije do pridobivanja mnenj, gradbenega in uporabnega dovoljenja.
Kot je pojasnil, se ljudje pogosto pritožujejo, da na gradbeno dovoljenje čakajo tudi 15 let, vendar se pozneje izkaže, da so večino tega časa čakali na sprejetje prostorskega akta, ki bi njihovo zemljišče sploh opredelil kot zazidljivo. Sprememba namenske rabe kmetijskega zemljišča v stavbno namreč ni preprosta, saj mora občina pri prostorskem načrtovanju upoštevati tudi varovanje kmetijskih zemljišč.
Rutar je ob tem opozoril, da bi morali več pozornosti nameniti tudi obnovi obstoječega stavbnega fonda, saj zaradi vse manjšega števila prebivalcev nenehno širjenje zazidljivih območij ne bo dolgoročno vzdržno.
Zapleti zaradi varovanih območij in mnenjedajalcev
Postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj lahko upočasnijo tudi različni varstveni režimi. Pri gradnji na območjih, kjer je treba upoštevati varstvo narave, voda ali kulturne dediščine, je treba pridobiti ustrezna mnenja. Dodatne omejitve veljajo tudi v varovalnih pasovih cest, daljnovodov, vodovodov in kanalizacije.
Težava nastane zlasti takrat, ko mnenjedajalec poda negativno mnenje ali določi pogoje, zaradi katerih je treba projektno dokumentacijo spremeniti. To lahko pomeni ponovno projektiranje in dodatne zamude. Rutar je zato znova poudaril, da morajo tudi mnenjedajalci spoštovati zakonsko določene roke.
Pomembno je tudi uporabno dovoljenje
V pogovoru je pojasnil razliko med posameznimi vrstami objektov. Gradbeni zakon jih razvršča na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne. Za enostavne objekte gradbeno dovoljenje ni potrebno, za druge kategorije pa ga je treba pridobiti in pred začetkom gradnje tudi prijaviti začetek del.
Pri enostanovanjskih stavbah so določene poenostavitve predvsem pri pridobivanju uporabnega dovoljenja. Investitorju namreč ni treba predložiti celotnega dokazila o zanesljivosti objekta, ampak zadostuje izjava nadzornika, pripravljena v skladu z zakonom.
Rutar je posebej poudaril, da se investitorji ne bi smeli osredotočati zgolj na pridobitev gradbenega dovoljenja. »Važno je, da dobijo uporabno dovoljenje,« je dejal. Ob tem je opozoril tudi na pomen pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, saj je šele pravnomočno dovoljenje podlaga za varno nadaljevanje investicije.
Kaj pa starejše hiše in zemljišča brez sprejetega OPPN?
V drugem delu oddaje so se oglasili poslušalci s konkretnimi vprašanji. Eden od njih je želel obnoviti hišo, zgrajeno leta 1927. Rutar je pojasnil, da za objekte, zgrajene pred letom 1967, velja zakonska domneva, da imajo gradbeno in uporabno dovoljenje. Investitor lahko pridobi tudi odločbo o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja. Pri obnovi pa je pomembno, za kakšne posege gre. Če ti vključujejo rekonstrukcijo, spremembe nosilnih konstrukcij ali nadgradnjo, je treba preveriti, ali je potrebno gradbeno dovoljenje. Zato je priporočil pregled objekta in pripravo ustrezne dokumentacije pri pooblaščenem projektantu.
Več vprašanj se je nanašalo tudi na občinske podrobne prostorske načrte (OPPN), zaradi katerih lastniki zazidljivih zemljišč včasih ne morejo začeti gradnje ali prodati parcel za predvideni namen. Rutar je pojasnil, da občina s prostorskimi akti določa razvoj prostora, pri čemer lahko za posamezna območja predvidi podrobnejše načrtovanje. Takšen načrt določa tudi lokacijo in velikost objektov ter potek potrebne infrastrukture.
Sprejem OPPN lahko traja dlje časa, saj zahteva pripravo projektne dokumentacije in usklajevanje z različnimi deležniki, od varstvenih služb do upravljavcev infrastrukture. Stroškovno in organizacijsko je to lahko za posameznega lastnika velik zalogaj. Kot eno od možnosti je Rutar omenil povezovanje več lastnikov ali sodelovanje z investitorjem, ki bi imel interes za razvoj območja in bi lahko prevzel pobudo za pripravo načrta.
Svetovalnica je tako znova pokazala, da je pri gradnji poleg finančnih sredstev in dobre projektne zasnove odločilno tudi pravočasno poznavanje prostorskih pogojev. Prav preverjanje, kaj je na posameznem zemljišču dovoljeno, lahko investitorjem prihrani veliko časa, denarja in poznejših zapletov.



