Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček | (foto: Nebojiša Tejić/STA)
Skrajšani delovni čas: Začasna rešitev za zunanje vplive ali sistemski ukrep?
Slovenija Uredništvo Radia Ognjišče
Ponovna aktivacija sheme povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas odpira vprašanja o njeni naravi in ustreznosti. Čeprav se v javnosti pojavljajo dvomi, ali gre le za kratkoročni ukrep in ali bi bile bolj potrebne dolgoročne sistemske rešitve, je za naš radio pojasnil izvršni direktor gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček, da je zakonodajni okvir tega ukrepa že sam po sebi dolgoročne narave, njegova uporaba pa se prilagaja trenutnim kriznim razmeram na trgu.
Dolgoročni zakonodajni okvir po zgledu razvitih držav
Gorenšček zagotavlja, da je zakonodaja, ki ureja shemo skrajšanega delovnega časa, bila sprejeta v prejšnjem mandatu in je zasnovana kot dolgoročen sistemski mehanizem. Vzpostavljena je bila po vzoru ureditve v drugih razvitih državah, kot so Nemčija, Avstrija in Švica.
Bistvena prednost takšnega sistema je v tem, da ob pojavu sprememb na trgu ali v primeru interventnih posebnosti ter nesreč državi ni treba sprejemati novih, posebnih interventnih zakonov. Namesto tega se enostavno aktivira obstoječa shema sofinanciranja skrajšanega delovnega časa s strani države. Ta model se je izjemno dobro izkazal že v času epidemije covida-19, ko so države z že pripravljeno zakonodajo ukrep zgolj aktivirale, medtem ko so bile druge države prisiljene v hitro sprejemanje številnih posamičnih ukrepov za premostitev krize.
Kratkoročna narava ukrepa in spreminanje upravičenih dejavnostih
Čeprav je zakonodajna podlaga dolgoročna, pa je sama izvedba ukrepa kratkoročna in strogo usmerjena. Do sofinanciranja se lahko prijavijo izključno tiste dejavnosti, ki se v danem trenutku dejansko soočajo s krizo.
To potrjuje tudi primerjava med zadnjo aktivacijo ukrepa in prejšnjo aktivacijo. Od skupno desetih vključenih dejavnosti so tokrat štiri dejavnosti drugačne kot v predhodnem obdobju. Sprememba v naboru upravičencev je neposredna posledica spreminjanja razlogov za nastanek kriznih razmer:
- Prejšnji vplivi: Prvotno so na gospodarstvo močno vplivale ameriške carine ter nato ohlajanje evropskega trga.
- Novejši vplivi: V zadnjem obdobju na razmere vse bolj vpliva situacija v Iranu in njene posledice na Bližnjem vzhodu.
Panoge ki so sedaj vključene v ukrep so: proizvodnje na področju tekstila, usnja in papirja, proizvodnje kemikalij, kovin ter kovinskih izdelkov, električnih naprav, pohištva ter obdelava in predelava lesa.
Gorenšček je slednjo omenil kot posebej ogroženo, zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. V regiji okoli Dubaja je namreč veliko pomembnih kupcev slovenske lesne industrije
Prehodno obdobje za oceno stanja in prestrukturiranje
Ukrep sofinanciranja skrajšanega delovnega časa po oceni zbornice ni oblikovan tako ugodno, da bi ga podjetja množično ali neupravičeno posluževala. Njegova ključna korist se pokaže predvsem na samem začetku, ko se pojavijo prvi znaki krize.
Ukrep podjetjem zagotavlja prehodno obdobje in čas za oceno razmer. V tem času lahko podjetje temeljito pretehta, ali gre za kratkoročni padec naročil, ki ga je mogoče premostiti s pomočjo sheme, ali pa gre za dolgoročnejšo krizo. Če podjetje ugotovi, da bo zmanjšanje obsega dela trajne narave, se začne postopoma prestrukturirati ter se z zaposlenimi dogovarjati o prilagoditvi na nove tržne razmere.
Tristranska korist, za državo, podjetja in zaposlene
Gorenšček je dodal, da sistemska narava ukrepa prinaša neposredne koristi vsem trem ključnim deležnikom:
1. Za podjetja: Ker del finančnega bremena čakanja na delo prevzame država, podjetja ne izgubijo dragocenega znanja in izkušenj, ki so jih skozi leta vložila v svoje zaposlene.
2. Za zaposlene: Zaposleni so obvarovani pred nenadnim šokom izgube zaposlitve in zmanjšanjem socialne varnosti. Prehodno obdobje omogoča, da se razmere v večini primerov stabilizirajo, nakar zaposleni nadaljujejo delo v matičnih organizacijah.
3. Za državo: V kolikor tega ukrepa ne bi bilo, bi podjetja odreagirala hitreje in presežne delavce napotila na Zavod RS za zaposlovanje, kar bi predstavljalo neposredno breme za državni proračun.
Stanje v posameznih panogah in postopek aktivacije
Težave se po panogah ne pojavljajo v enaki meri, prav tako pa kriza ne prizadene vseh podjetij znotraj iste dejavnosti enako, saj je veliko odvisno od tržne usmerjenosti posameznega podjetja.
Poleg lesne industrije, ki je zabeležila precejšen padec prodaje na Bližnji vzhod in za katero so se pri zbornici močno zavzemali ter obveščali odločevalce, se težave že dalj časa povečujejo tudi na področju proizvodnje jekla in kovin.
Sama aktivacija sheme sicer poteka po predpisanem postopku:
1. Ministrstvo za delo sproži postopek aktivacije.
2. Pozove se Ministrstvo za gospodarstvo ter Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), da preverita situacijo in izdelata analizo stanja na trgu.
3. Na podlagi pripravljene analize Ministrstvo za delo določi ter Vladi RS v potrditev predlaga seznam dejavnosti, ki so upravičene do koriščenja sheme.
Vpliv mednarodnega okolja na prihodnost slovenskega gospodarstva
Dogajanja izven slovenskih meja bodo še naprej pomembno krojila usodo domačega gospodarstva. Čeprav je sprva kazalo na kratkotrajno umiritev razmer na Bližnjem vzhodu – kar so nakazovale tudi cene naftnih derivatov –, se situacija trenutno znova zaostruje in ta negativni trend se bo po ocenah nadaljeval.
Poleg stanja na Bližnjem vzhodu, ki ostaja stalnica in pomemben dejavnik tveganja, so se v sorazmerno kratkem času zvrstili tudi drugi zunanji vplivi:
· Posledice ameriških sankcij.
· Preplah v avtomobilski industriji, ki je povzročil pomemben padec naročil in posledice, ki se še vedno vlečejo (čeprav se avtomobilska industrija razmeram počasi že prilagaja).
Izvršni direktor je za konec dodal, da splet vseh teh zunanjih dejavnikov potrjuje, da slovensko gospodarstvo ostaja močno izpostavljeno mednarodnim premikom, pri čemer mehanizem skrajšanega delovnega časa služi kot pomemben blažilec prve valove kriznih šokov.



