Ministrstvo za zdravje z 200 milijoni evrov primanjkljaja, kaj pa bolnišnice?

Slovenija 21. 07. 2026, 13:33 Marta Jerebič

Nova vlada je ministrstvo za zdravje prevzela z 200 milijoni primanjkljaja, bolnišnicam pa grozi 100 milijonov izgube. To sta ključni ugotovitvi ministra Tadeja Ostrca, ki je šele danes podpisal primopredajo poslov. Pojasnil je, da je bila odločitev za podaljšanje primopredaje nujna, saj ob nastopu mandata ministrstvo ni razpolagalo z vsemi informacijami, potrebnimi za realno oceno stanja v zdravstvu.

Minister Ostrc primopredajo vidi kot izhodiščno bilanco svojega mandata. »Državljani imajo pravico vedeti, v kakšnem stanju smo prevzeli sistem. Le tako bodo lahko čez nekaj mesecev objektivno presojali tudi uspešnost mojega dela in moje ekipe.«

Postopki pred EK in Sodiščem EU

Minister je dejal, da je bilo ob pregledu stanja ugotovljenih več odprtih postopkov pred Evropsko komisijo in Sodiščem Evropske unije, med drugim postopek glede ureditve lekarniške dejavnosti. Ministrstvo je Evropski komisiji že posredovalo odgovor in se zavezalo k pripravi potrebnih zakonodajnih sprememb, s čimer želi preprečiti nadaljevanje postopka in morebitne finančne posledice za Republiko Slovenijo.

Črpanje EU sredstev

Analiza je nadalje pokazala, da zaradi zamud in neusklajenosti postopkov pri projektu nove Infekcijske klinike ne bo mogoče v celoti počrpati načrtovanih evropskih sredstev. Namesto predvidenih približno 55 milijonov evrov bo po trenutnih ocenah mogoče počrpati okoli 35 milijonov evrov.

Zakonodaja

Ministrstvo je ugotovilo tudi pomembne zaostanke pri izvajanju zakonodaje. Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje Zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest, zato dela zakona v praksi ni mogoče v celoti izvajati. Več kot leto dni se zaradi zakonodajnih sprememb niso izvajali niti izredni strokovni nadzori, zato je ministrstvo že začelo vzpostavljati pogoje za njihovo ponovno izvajanje.

Finance

Največji izziv predstavlja finančno stanje. Ob primopredaji je ministrstvo ugotovilo približno 200 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi. Del primanjkljaja izhaja iz nezadostno zagotovljenih sredstev za obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dodatni del pa iz razlike med prevzetimi obveznostmi in razpoložljivimi sredstvi po posameznih proračunskih postavkah.

Minister je predstavil tudi poslovanje javnih bolnišnic, ki so v prvih petih mesecih letošnjega leta skupaj ustvarile skoraj 22 milijonov evrov izgube. "Ob nespremenjenih trendih in pa brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov po ocenah vodstev bolnišnic in pa združenja sta ključna razloga učinki uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in pa učinki plačne reforme na stroške dela. Posebej zaskrbljujoče je stanje na Onkološkem inštitutu. Na podobna tveganja opozarjajo tudi vodstva UKC Ljubljana, UKC Maribor in pa Splošne bolnišnice Slovenj Gradec," je pojasnil zdravstveni minister, ki bo vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naložil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja.

Pregled financiranja je pokazal tudi izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva, ki so se v zadnjih letih povečala s približno štiri na več kot 12 milijonov evrov letno. Ministrstvo bo preverilo učinkovitost, namenskost in preglednost porabe teh sredstev.