Anton Strle | (foto: ARO)
Pred 23 leti je umrl Anton Strle
Alen Salihović
Na današnji dan, 20. oktobra 2003, je v zgodnjem jutru umrl dr. Anton Strle, dolgoletni profesor dogmatike na Teološki fakulteti v Ljubljani, duhovnik in svetniški kandidat. Star je bil 88 let, za seboj je imel 52 let duhovniške službe, piše na spletni strani Založbe Ognjišče.
Še dan pred smrtjo je v ljubljanski cerkvi Svete Trojice maševal in spovedoval. Tam je več kot tri desetletja deloval kot duhovni pomočnik. Verniki so se od svojega duhovnega stebra poslovili z molitvijo in mašno daritvijo.
»Povsod Boga«
Strletovo življenje je zaznamovalo novomašno geslo »Povsod Boga«. Zanj ni le govoril, ampak je po njem skušal živeti in ga z zgledom približevati drugim. Na pogrebu 24. oktobra 2003 je takratni ljubljanski nadškof Franc Rode dejal: »Pokopavamo svetnika, to je resnica, čeprav bi profesor Strle temu ugovarjal, ampak to je resnica.«
Ena od misli, ki kažejo na njegovo duhovnost, je zapisana v pismu vojaku Vladu Bizantu, nekdanjemu Strletovemu strežniku, pozneje duhovniku lazaristu in uredniku lista Prijatelj. Strle mu je zapisal: »Nikogar ne sodim po svojih zamislih, ker mi je že dolgo jasno, da se mora človek ravnati po Božjih zamislih.«
Poudarjal je, da vera ni zgolj sprejemanje verskih resnic in zapovedi, temveč celosten človekov odgovor, ki zajema razum, voljo in ravnanje – pravzaprav vse življenje. Verjel je tudi, da je k svetosti poklican vsak kristjan, ne glede na stan ali poklic.
Profesor, duhovnik in pričevalec
Kot profesor dogmatike je Strle oblikoval številne generacije študentov teologije. Njegova predavanja in zapisi so izhajali iz globoke vere ter iz prepričanja, da mora krščansko življenje postati vidno v dejanjih. »Vero, ki naj rodi sadove, je treba tako rekoč utelesiti,« je zapisal.
Ob tem je kristjane spodbujal, naj se ne ustavijo pri tem, kaj bi morala storiti Cerkev, ampak naj se vprašajo, kaj lahko sami prispevajo. Svetnike je imenoval »v življenje prevedeni evangelij« in najbolj verodostojne priče Kristusovega vstajenja.
Škofijski postopek za njegovo beatifikacijo se je zaključil. Spomin nanj ostaja povezan z življenjem preprostega, zvestega duhovnika, ki je svoje delo in odnose skušal izročati Bogu ter živeti po načelu: »Povsod Boga.«
