Skupaj za skupni dom

Hrana in okolje 17. 12. 2025, 12:06 Nataša Ličen

V sklopu projekta Samo1Planet smo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo pripravili trideset oddaj o smotrnejši rabi energije, odgovornejšemu odnosu do okolja, boljših izbirah pri vsakodnevnih navadah in podobno. Od junija do decembra smo s tedenskimi nagovori osveščali o eni izmed najpomembnejših misij, na kateri je planet. Do uspešne uresničitve zastavljenih ciljev prispeva vsak posameznik. Spodbujamo k dejanjem, ki lahko že danes spremenijo svet.

Z več strokovnjaki smo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, v sklopu projekta Samo1planet, osvetlili nekatere ključne izzive, s katerimi se sooča sodobna slovenska družba na področjih varovanja okolja, trajnostne mobilnosti, energetske preobrazbe in podnebnih ukrepov. Osveščanje in takojšnje ukrepanje je nujno za ohranitev našega planeta. Spodbujati okolju prijazne prakse, ki bodo prispevale k ustvarjanju bolj zelene in trajnostne prihodnosti za nas in prihodnje generacije.

Dimenzija do okolja kaže tudi, kakšen človek sem

V junijskih oddajah smo se ob desetletnici okoljske okrožnice papeža Frančiška »Laudato si', pogovarjali s prof. dr. Romanom Globokarjem, predstojnikom katedre za moralno teologijo na Teološki fakulteti UL, ki je spregovoril o pomenu in potrebi po ekološkem spreobrnjenju:
»Dimenzija odgovornosti do naravnega okolja je povezana z našimi medosebnimi odnosi. Moralna kriza je razlog tudi za to, da človek do okolja pristopa na neprimerne in nepravilne načine. Od ločevanja odpadkov, do toplogrednih izpustov. Gre za vprašanje, kakšen človek sem v svojih odnosih in tudi kako gledam na naravno okolje? Je to stvarstvo – vidim v njem Božji pečat, ali vidim samo vire, ki jih lahko poljubno uporabljam. Ekološko spreobrnjenje pomeni spremeniti mišljenje, imeti pogled na naravo z Božjimi očmi, smo Božja podoba in kot takšni odgovorni za skrb za ta naš skupni dom- planet Zemlja. Ključno je, kako na to okolje gledamo, kaj nam pomeni? Je okolje zgolj prostor, v katerem bivamo ali je to Božje okolje, del katerega smo, saj je vse med seboj povezano. Vse je Božje delo in znotraj tega stvarstva je človek, živo bitje, odgovoren tudi za druga živa bitja, in seveda v omejeni, določeni meri za celoten proces eko sistemov. Poslanstvo ljudi je skrbeti za zemljo. Gre za celostno odgovornost za življenje. Nova misel-nost se ustvarja iz konkretnih dejanj.«

Spoštovati življenje na način, da ga ohranjamo. To je resno vprašanje, tudi zaradi naše odgovornosti do Boga. Kaj delamo z njegovim delom, kako se vedemo in kakšno je naše ravnanje do okolja in življenja sploh? Ključno je gledati na naravno okolje kot na Božje stvarstvo. To ni stvar ideologije, ampak našega osebnega odnosa do Boga in do bližnjih.

Ekološka pridelava, ki je okolju prijaznejša in trajnostna

V julijskih oddajah smo se pogovarjali o odgovornejši rabi tal, o ekološki vzgoji rastlin in pridelavi, s Fanči Perdih iz podjetja Amarant, prve in za enkrat edine slovenske semenarske hiše, kjer ekološko seme za prodajo pridelujejo v Sloveniji:
»Ekološka pridelava pomeni, da je to kontrolirana pridelava brez pesticidov in lahko topnih gnojil. Kontrolna organizacija za to izda certifikat. Ko pod enakimi pogoji pridelujemo na domačih vrtovih, govorimo o sonaravni pridelavi, pri kateri je najpomembnejše, da delamo v dobro tal, mikroorganizmov ter ostalih obiskovalcev vrtov, čebel, metuljev in tako naprej. Dovoljena ni raba sistemskih fitofarmacevtskih sredstev, ker so posledično škodljiva tudi ljudem, ravno tako se ne sme uporabljati lahko topna gnojila, ker jih zaradi prevelike koncentracije mineralov mikroorganizmi ne morejo predelati. Če vrtnarimo ekološko oziroma sonaravno, z vsemi postopki skrbimo za oživitev tal. Mikroorganizmi so tovarna ki delajo za rastline in posledično za nas. V tla vnesemo kompost, ki ga mikroorganizmi predelujejo in jih sproščajo, ko rastline to potrebujejo. V društvu Ajda sem se naučila delati po biodinamiki. Kot inženirka agronomije sem lažje spoznavala to drugačno delovanje. Stroka gleda na trenutno stanje, na posledice in tiste zdravi. Premalo se zavedamo, koliko lahko posamezniki doprinesemo k temu, da se bo svet začel vrteti v boljšo smer, šteje vsak korak in dejanje.«

Pri ekološko pridelani hrani so hranila bolj zgoščena, ker je v pridelkih manj vode in so zato bolj zgoščene ostale snovi, pomembne za zdravje ljudi. Z ekološko pridelavo oživljamo tla in s tem preprečujemo erozijo. Z oživitvijo tal se struktura zemlje spremeni, tla so bolj povezana med seboj. Boljša je preskrba rastlin z vodo. Na ekoloških kmetijah je velik poudarek tudi na skrbi za ostale organizme, ki so prisotni v naravi, za male žuželke, ptice, ... ki ohranjajo ravnovesje.

Nenasitna energijska lakota

V avgustu smo k pogovoru povabili dr. Sama Repoluska, profesorja matematike in ravnatelja Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor ter velikega ljubitelja narave, ob njegovem komentarju »Kristjani in ekologija«, ki je bil objavljen v reviji Ognjišče. Izpostavil je zapisano v citatu iz Svetega Pisma, kjer beremo, naj človek gospoduje, si podvrže ..., s katerim se lahko zelo manipulira.
»Ko so nastajala tovrstna besedila, je bilo življenje zgolj preživetje. Takrat je bilo razumljivo govoriti o kultiviranju narave, danes pa vidimo, da smo v tem pretiravali in je treba brati tovrstne citate bolj v smislu odgovorne skrbi za nekaj, kar nam je zaupano. Smo oskrbniki narave, tu ne sme biti nobene dileme. Ljudje soustvarjamo skupaj z Bogom, kar pomeni, da smo soodgovorni, nismo gospodarji narave, ki jo lahko izkoriščamo, ampak smo oskrbniki. Morda bomo kdaj klicani k odgovornosti, kako smo skrbeli za naravo? Bog je dal človeku razum. Naravna lastnost človeka je radovednost, odkrivanje in poizkušanje. Je pa tu zelo tanka občutljiva meja med tem, kaj resnično potrebujemo za življenje in kaj je že požrešnost, ko želimo preveč. Ena največjih umetnosti naše civilizacije je biti hvaležni. Ljudje iščemo razumnost s pomočjo znanosti. Imamo še veliko priložnosti pri iskanju ravnovesja. Ni vse dovoljeno, kar zmoremo.«

Ekološki in vsi ostali problemi so povezani. V ozadju je vprašanje notranje usmeritve, vrednot družbe kot celote. Mi pa se reševanja marsikaterega problema danes lotevamo parcialno, ne gremo v globino. Kaj je v ozadju? Človeška narava, ki generira večino teh problemov. Lokalna iniciativa je lahko zelo močna, bolj bi se morali vključevati v svoje okolje in v skupno reševanje težav. Pristopati je treba spoštljivo, znati poslušati in dati mesto tudi argumentom nasprotnih strani. Stopimo skupaj za boljše okolje.

Plastika je eden od največjih okoljskih izzivov

V sklopu projekta Skupaj za skupni dom oziroma Samo1planet smo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, v četrtem sklopu mesečnih oddaj, v septembru, govorili o plastiki z dr. Andrejem Kržanom iz Kemijskega inštituta. Kot raziskovalec se zaveda širokega problema rabe plastike, tudi mikroplastike, ki vpliva na reprodukcijo slehernega živega bitja.
»Ker gre za nizke koncentracije in dolgo izpostavljenost je izjemno težko opredeliti učinek mikroplastike. Plastika predstavlja samo še enega od bremen, ki smo mu izpostavljeni. Izpostavljeni smo vsem mogočim negativnim in umetnim vplivom in plastika je le en del tega. Zato je seveda treba ta bremena manjšati po najboljših močeh. Prihodnost lahko izboljšamo z učinkovito rabo plastike. Skupaj smo v tej zgodbi, posamezniki skupaj z industrijo, proizvajalci, ciljnim gospodarstvom, ki plastiko vsakodnevno bolj ali manj smiselno uporabljamo v vse mogoče namene. Tudi proizvajalci morajo predlagati določene korake za obvladovanje plastike. Ne morejo je nekateri le proizvajati v neskončnih količinah in potem prevaliti vso odgovornost na potrošnike. Pri tem vstopajo razni ukrepi in politike na mednarodnem kot nacionalnem in lokalnem nivoju, kako zajeziti in omejiti rabo plastike.«

Osveščenost glede plastike je v našem okolju razmeroma visoka, glede tega sem optimist. Bi pa prosil ljudi, ki so skeptični in se jim morda ne zdi najbolj smotrno reševanje tega problema, da razmislijo po zdravi logiki in se vprašajo, želijo biti prekomerno obkroženi s plastiko ali raje ne? Kaj bi privoščili svojim otrokom? Mislim, da je zaključek jasen.

Les kot ena od najbolj dostopnih in trajnostnih energetskih rešitev

Lesna biomasa iz slovenskih gozdov je predstavlja ključni vir obnovljive energije in igra pomembno vlogo v prizadevanjih pri zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv. Lesna biomasa iz slovenskih gozdov je pomemben dejavnih blaženja podnebnih sprememb. Pogovarjali smo se s prof. dr. Miho Humarjem o izbiri lesa kot trajnostnem gradbenem materialu.
»Tradicija rabe lesa v Sloveniji je relativno dolga, če recimo beremo Jalna, slišimo o lesenih koliščih. To se vrača. Danes si ljudje vedno bolj želimo naravnih materialov, zdravega bivanjskega okolja, materialov, ki imajo čim manjši vpliv na okolje. Ravno to nudi les. V Sloveniji imamo kar nekaj resnih in dobrih podjetij z izdelki svetovnega merila. Življenjska doba lesa je odvisna od načina in mesta uporabe. V Sloveniji smo na primer našli tudi najstarejše kolo z osjo na svetu. Če ne bi bil trajen, kako bi se lahko ohranil štiri, pet tisoč let? Gre za vprašanje znanja, vzdrževanja in mesta uporabe. Delam v službi v lesenem objektu in vsi, ki pridejo k nam, govorijo o dobrem počutju. Les ima kot gradbeni material kup prednosti, med temi je uravnotežena zračna vlažnost v lesenih objektih, ker les sprejema in oddaja vlago. Lesene objekte pozimi tudi ni treba toliko ogrevati, kar se seveda pozna tudi na položnicah.« 

Les je eden od najstarejših gradbenih materialov, hkrati tudi eden najnaprednejših. Ponuja nizkoogljične rešitve, omogoča krožno gospodarstvo, ustvarja zdravo bivalno okolje. Znova se uveljavlja kot ključni material prihodnosti.

Tekstilni izdelki med najhitreje rastočimi odpadki

Oblačila so del vsakdanjika. Zaradi hitrega menjavanja, ki je spodbujeno tudi s spreminjajočo modo, nepremišljenimi potrošniškimi navadami, jih kupujemo preveč, nekakovostne, pogosto jih menjamo in posledično veliko zavržemo. Poleg odpadne elektronske opreme so tekstilni izdelki med najhitreje rastočimi vrstami odpadkov v evropskem prostoru. K pogovoru smo povabili prof. dr. Marijo Gorjanc, strokovnjakinjo za tekstilno kemijo in trajnostne inovacije, iz Naravoslovno tehniške fakultete UL.
»Človek je vedno iskal nove rešitve in možnosti, morda se je pri tem tudi nekoliko »zakalkuliral« pri materialih, ki niso primerni za nošenje tik ob koži. O poliestru veliko govorimo, material ni primeren za nošenje ob koži, žal pa v trgovinah najdemo precej tovrstnih kosov. Po drugi strani pa to vlakno rešuje življenje, na primer iz poliestra izdelujemo umetne žile, srčne zaklopke.« Med tekstilnimi izdelki izbirajmo predvsem tiste, ki so iz naravnih vlaken, tudi iz proizvodenj, kjer niso bile uporabljene okolju škodljive snovi. Raziskave kažejo, da ekološki bombaž potrebuje približno oseminosemdeset odstotkov manj vode kot običajni bombaž. »V oblačilih naj bi se počutili dobro, udobno, izberimo takšna, v katerih se ne znojimo pretirano, so pretežno iz naravnih materialov. Kot potrošniki in če nismo poznavalci, se v trgovinah zelo težko orientiramo, katero oblačilo je trajnostno. Kaj je trajnostno?, je to material, ki dolgo zdrži ali o trajnosti govorimo glede na načine, s katerimi je material pridobljen.«
Zavržena oblačila močno obremenjujejo okolje. Če želimo trajnostno modo, je dobro izbrati produkte, ki so izdelani v Evropi. Bodimo pozorni na celotno verigo, če želimo biti trajnostni. V Sloveniji tekstilna industrija odlično deluje. Večino izdelkov izvaža.

Oblačila, ki jih ne uporabljamo več, ne zavrzimo, lahko jih podarimo, ponudimo vnovični uporabi ali jih nesimo k šivilji, da jih prekroji. Oblačilo, ki je na voljo le za nekaj evrov, običajno ni pridelano v evropskem prostoru. Običajno je iz materiala, pri katerem ne poznamo ozadij celotnega procesa. V trgovinah iz druge roke pogosto najdemo kakovostna oblačila, tudi to je možnost, da prispevamo k boljšemu jutri.

Kako kot človeštvo živeti na planetu, da ga ne bi prekomerno izčrpavali, saj smo od njega nenazadnje odvisni?

S pravilnimi izbirami pomembno pripomoremo k zmanjšanju bremena za okolje. Tudi z majhnimi koraki pridemo do velikih rezultatov. Zmanjšujmo, znova uporabimo in reciklirajmo. Kako lahko s spremembo vsakodnevnih navad in izbir skupaj naredimo več, je v decembrskih oddajah govorila Gaja Brecelj, direktorica Umanotere.
»Vsaka naša dejavnost ima večji ali manjši ogljični ali okoljski odtis. Naš vsakdan je sestavljen iz stvari in dogodkov, ki za seboj potegnejo tudi uporabo virov. Vse to vpliva na naravni, planetarni sistem. In pomembno je, da kljub izčrpavanju virov in ustvarjanju toplogrednih plinov nekako ohranjamo določeno ravnovesje. Narava ima spodobnost uravnavanja naših dejavnosti, ne pa, če seveda to počnemo neenakomerno. Vprašanje je, kako bomo kot človeštvo živeli na tem planetu, da ga ne bomo prekomerno izčrpavali. Kaj pa bomo sicer, če ne bomo imeli čistega zraka, ne pitne vode, če ne bomo imeli stabilnega podnebja? To je prihodnost, ki se je ne želimo. Delno pa jo v resnici lahko doživljamo že zdaj, če drugače ne, v obliki vse bolj intenzivnejših poplav, suš, vročinskih valov, ... to se intenzificira in za človeka je takšno življenje naporno, vodi konec koncev tudi v smrti. Skratka, življenjsko smo odvisni od tega, zato se moramo obnašati odgovorneje, to pa je zdaj naslednji korak. Lahko bi trajnostno delovali, a moramo imeti za to možnosti, zato je pri tem izjemno pomemben tudi sistemski vidik.«

Zelo različna so področja, kjer posamezniki lahko naredimo več ali manj. Recimo hrana pa je področje, kjer lahko naredimo več in prispevamo k trajnostnemu sistemu s hrano. Mi izbiramo in možnosti dejansko imamo. Vabim k razmišljanju, kaj vse vpliva na nas in da smo aktivni na vseh področjih. Skupaj bomo lahko ustvarili spodbudno okolje. Izbirajmo vedno tisto, kar je bolj trajnostno.

Rešitve obstajajo, niso tako težke, kot se zdi na prvi pogled. Mogoče so težke, ker od nas zahtevajo spremembe, te pa običajno doživljamo kot nekaj težkega. Toda kakovost bivanja, ki bo sledila spremembam, bo precej večja, ne slabša. Takšno življenje je lahko precej bolj polno in zdravo, tako za okolje kot ljudi.