Roman Gašperin | (foto: Rok Mihevc)
Roman Gašperin – stric Enci benci: Od skromnih začetkov do bogatega življenja
Naš gost Slavi Košir
Roman Gašperin, mnogim znan kot stric Enci benci, je človek, ki je iz skromnih in težkih začetkov ustvaril izjemno življenjsko zgodbo. V pogovoru za Radio Ognjišče je razkril, kako so ga zaznamovali otroštvo v Radovljici, očetova vojaška preteklost in mamina trdna volja. Njegovo življenje je preplet vztrajnosti, ustvarjalnosti in globoke vere. V oddaji Naš gost je iskreno priznal, da je bil v življenju deležen številnih »Božjih pomežikov«.
Otroštvo in pot do izobrazbe
Romanovo otroštvo ni bilo lahko. Pravi, da je bil »otrok ulice«, brez pravega nadzora in podpore pri učenju. V šoli je sprva doživljal neuspehe, a kljub temu je našel pot naprej.
Na poklicni šoli je imel zahtevnega profesorja, nekdanjega oficirja. Ko mu je grozila negativna ocena, mu je profesor zastavil nenavadno vprašanje: »Če imaš na cesti osla, ki noče naprej, kaj boš naredil? Mu boš dal oves pred gobec ali ga boš s palico po riti?« Roman je odgovoril, da bi mu dal ovsa pred gobec – in dobil pozitivno oceno. Ta dogodek ga je spodbudil k razmišljanju: če se potrudi, lahko uspe. Sram pred neuspehom ga je motiviral, da je začel dosegati boljše ocene, najprej pri tem predmetu, nato še pri slovenščini. »Takrat sem prvič začutil, da zmorem,« pravi Roman.
Če imaš na cesti osla, ki noče naprej, kaj boš naredil? Mu boš dal oves pred gobec ali ga boš s palico po riti?
Sprva je želel postati aranžer, a ga je mati prepričala, da se za to ni odločil. Končal je poklicno šolo za finomehanika, nato pa se podal na pot študija slovenščine in etnologije. Pot do fakultete ni bila lahka – sprejemni izpiti, birokratske ovire in dvomi so ga spremljali na vsakem koraku. A Roman je vztrajal: »Kadar je bilo najtežje, sem imel največjo moč.«
Učiteljsko poslanstvo
Roman je poučeval tehniko in slovenščino. Zatrjuje, da je bilo oboje lepo. »Pri tehniki smo izdelovali razne izdelke, ki so bili potem last otrok in so imeli odnos do tega, kar so delali«. Pri slovenščini je znal učencem snov približati skozi zgodbe, pogovore in vrednote. »Če sem jaz odprl svoje srce, so oni odprli svoja,« pravi. Trudil se je za dobro sodelovanje s starši in jih spodbudil z besedemi: "Naredimo eno zavezo. Naj se zgodi kar koli in zgodilo se bo, da sem jaz in vi vedno na istem bregu. Če bomo na istem bregu, enega smrkovca bomo že pošlihtali. Če ste pa vi na drugem bregu, jaz bom ta kratko potegnil, vi boste ta kratko potegnili in otrok bom ta kratko potegnil. In niti enkrat niso prekoračali tega dogovora."
Naredimo eno zavezo. Naj se zgodi kar koli in zgodilo se bo, da sem jaz in vi vedno na istem bregu. Če bomo na istem bregu, enega smrkovca bomo že pošlihtali.
V šoli je ustvaril etnološki muzej, zbiral stare predmete in oblikoval galerijo ilustracij, ki je šolo naredila prepoznavno vse do danes.
Za svoje delo je prejel priznanja, med drugim plaketo Antona Tomaža Linharta in nagrado za življenjsko delo Učiteljskega združenja Slovenije. A največja nagrada so mu bili nasmehi učencev in njihovi uspehi: »Jaz nisem hodil v službo, jaz sem hodil na lepše.«
Enci benci na kamenci – knjiga, ki je zaznamovala generacije
Ime Romana Gašperina je tesno povezano z zbirko otroških pesmi in izštevank »Enci benci na kamenci«, ki jo je obogatil z ilustracijami Zvonka Čoha. Pesmice, ohranjene po ustnem izročilu, zbrane po slovenskih vaseh in mestih, so ponovno zaživele med otroki in starši ter postale nepogrešljiv del otroštva. Knjiga je doživela izjemen uspeh – več kot 60.000 izvodov.
»Te pesmice so nekoč živele med otroki in danes spet živijo med njimi. Jaz sem tisti most iz preteklosti v sedanjost,« pravi Roman. Njegova vztrajnost je bila ključna – od iskanja ilustratorja do zbiranja sredstev za tisk.
Te pesmice so nekoč živele med otroki in danes spet živijo med njimi. Jaz sem tisti most iz preteklosti v sedanjost.
Ljubezenska zgodba v pismih
Posebno poglavje njegovega življenja je knjiga »Živim od tvojih besed«. Nastala je iz pisem, ki sta si jih z ženo Bredo izmenjevala v času Romanove vojaščine. Knjiga razkriva iskreno ljubezensko zgodbo, polno hrepenenja, vere in zaupanja v Božjo previdnost. »Če se imava rada, v čem je problem?« pravi Roman, ki je želel, da zgodba ne ostane skrita na podstrešju.
Vera in ustvarjalnost
Romanova vera je preprosta, a globoka: »Bog me ima rad.« V naravi, v sončnih žarkih, v ljudeh, ki jih srečuje, vidi Božjo prisotnost. Danes, v pokoju, še vedno ustvarja – v gozdu, med čebelami, z lesom in besedami. »Življenje sem prejel kot dar in moram tisočkrat reči hvala.«
Življenje sem prejel kot dar in moram tisočkrat reči hvala.
Zaključek
Roman Gašperin je dokaz, da vztrajnost, vera in ljubezen do življenja premagajo vse ovire. Njegova zgodba je navdih za vse, ki verjamejo, da se iz skromnih začetkov lahko rodi bogato življenje.
Poslušajte celoten pogovor v oddaji »Naš gost« v avdio arhivu Radia Ognjišče.
