Matic Vidic z družino | (foto: osebni arhiv)
Družina ne potrebuje samo dobro organiziranega urnika
Za življenje Rok Mihevc
Začetek šolskega leta v družine prinese nov ritem, številne obveznosti in vprašanje, kako med šolo, službo, dejavnostmi in vsakdanjimi opravili ohraniti tisto, kar je najpomembnejše, dobre odnose. V oddaji Za življenje je o tem spregovoril diakon in logoterapevt Matic Vidic, ki je v studio prišel tudi s svojim sinom Izakom.
Najprej poskrbimo za temelje
Ob vrnitvi v bolj urejen jesenski ritem Vidic pravi, da se ne smemo osredotočati samo na otroke. Tudi odrasli potrebujemo red, dovolj počitka in zdravo vsakodnevno rutino. Kot štiri pomembne temelje človekovega življenja izpostavlja spanje, gibanje, prehrano in socialne stike. Po njegovem je pomembno, da tudi starši dovolj spijo, saj utrujenost vpliva na njihovo delo, odnose in navsezadnje tudi na otroke. Svetuje reden ritem spanja ter vsakodnevno gibanje.
Posebno mesto imajo odnosi. Človek sebe odkriva in oblikuje prav v srečevanju z drugimi, ko se pogovarja, smeji, pomaga ali sprejema pomoč. Zato družina ne potrebuje samo dobro organiziranega urnika, ampak predvsem čas drug za drugega.
Pred očetom in mamo sta mož in žena
Vidic je poudaril misel, ki jo v hitrem družinskem vsakdanu zlahka spregledamo, da starša nista samo oče in mama, temveč tudi mož in žena. Prav odnos med zakoncema pomembno soustvarja občutek varnosti pri otroku. Težave, ki se pokažejo pri otroku ali mladostniku, zato po Vidicevih izkušnjah ni vedno smiselno obravnavati izolirano od družinskega okolja. Otrok potrebuje predvsem občutek, da je varen, sprejet in ljubljen.
Kriza ni samo v telefonih, ampak v osamljenosti
V času družbenih omrežij imamo lahko na videz ogromno stikov, vendar osebnega srečanja nič ne more v celoti nadomestiti. Vidic je kot pozitiven primer omenil svojo izkušnjo z mladimi na oratoriju. Presenetili so ga njihova povezanost, ustvarjalnost, energija in pripravljenost prevzemati odgovornost. Prepričan je, da je mladim treba zaupati in jim dati priložnost, da sami vodijo in ustvarjajo. »Največja kriza ni, da so na telefonih. Kriza je, da so izolirani,« je poudaril. Prav v odnosih se po njegovih besedah učimo odgovornosti, preseganja samega sebe in skrbi za drugega.
Največja kriza ni, da so na telefonih. Kriza je, da so izolirani.
»Vse za otroka, nič namesto njega«
Kako pa otroka naučiti, da bodo šolske in druge dolžnosti res njegove? Vidic odgovarja z besedo odgovornost. Pri tem se navezuje na misel dr. Sebastjana Kristoviča: »Vse za njega, nič namesto njega.« Če starši stvari nenehno opravljajo namesto otroka, mu s tem ne pomagajo razvijati samostojnosti. Otrok potrebuje prostor, v katerem lahko sam odgovarja na izzive, sprejema posledice svojih odločitev in postopoma odkriva svoje sposobnosti.
A pri tem je ključen zgled staršev. Od otroka težko zahtevamo doslednost, če sami nismo dosledni. Če želimo, da ima otrok red, se moramo vprašati, koliko reda je v našem življenju. Organiziranost je po Vidicevih besedah tesno povezana z vrednotami. Otrok se ob urejenem ritmu uči, kaj ima v življenju prednost in čemu mora nameniti svoj čas.
Ko otrok zaide, je povabljen k spremembi tudi starš
Za starše je boleče, kadar vidijo, da njihov otrok ne izbira poti, ki bi si jo zanj želeli. Toda prvi odgovor ne bi smel biti zgolj zahteva, naj se spremeni otrok. Vidic spodbuja starše, naj se najprej vprašajo tudi o sebi: kakšen odnos gradijo, kakšen zgled dajejo in koliko reda imajo sami. Po njegovih besedah s svojim načinom življenja vedno nekaj prinašamo v prostor, nemir, slabo voljo ali pa red, vedrino in varnost.
Tradicija otroku pomaga vedeti, kdo je
Med velikimi izzivi današnjega časa Vidic omenja tudi izgubljanje občutka pripadnosti in identitete. Pomemben vir varnosti zato vidi v tradiciji. Praznovanje praznikov, poznavanje družinske in narodne zgodovine ter vera lahko otroku pomagajo odgovoriti na vprašanja: Kdo sem? Od kod prihajam? Kam grem? Za krščansko družino je pomemben tudi zgled vere staršev, da otrok vidi očeta in mamo pri molitvi, da družina skupaj odhaja k sveti maši in da je vera naraven del vsakdanjega življenja.
Pomemben del pogovora je bil namenjen logoterapiji Viktorja Frankla, v oddaji pa so se spomnili tudi nedavno preminulega dr. Jožeta Ramovša, pomembnega slovenskega strokovnjaka na področju logoterapije. Prisluhnite celotni oddaji.
Tudi sin našega gosta Izak je z obiskom radijskega studia dobil majhen vpogled v očetovo delo. Matic Vidic je ob tem poudaril, da otroci danes pogosto nimajo več priložnosti, da bi z očetom ali mamo delali tako, kot so nekoč skupaj delali na domačiji. Zato je dragoceno, da jih, kadar je mogoče, vključimo v svoje življenje in delo ter jim omogočimo, da ga tudi sami izkusijo.
