Gallagherjev obisk Moskve: Majhen, a pomemben korak na poti miru

Novice 01. 09. 2026, 12:20 Alen Salihović

Obisk vatikanskega predstavnika za odnose z državami nadškofa Paula Richarda Gallagherja v Moskvi je pokazal, da Sveti sedež kljub nadaljevanju vojne v Ukrajini ne opušča diplomacije. Gallagher je ob koncu petdnevnega obiska poudaril, da je vrnitev k pogajanjem edina mogoča pot do konca sovražnosti. Pozitiven pomen obiska je izpostavila tudi Katoliška cerkev v Rusiji.

Nadškof Gallagher se je med obiskom, ki je potekal od 24. do 28. avgusta, srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, svetovalcem ruskega predsednika Jurijem Ušakovom ter predstavniki moskovskega patriarhata in tamkajšnje katoliške skupnosti.

Po njegovih besedah je bilo potovanje izraz želje Svetega sedeža po nadaljevanju dialoga z Moskvo. Opozoril je, da ta ni lahek, saj je zaradi dolgotrajne vojne vedno več žrtev, odprtih ran in nezaupanja. Kljub temu je prepričan, da je treba diplomatske poti ohraniti odprte.

»Vse vojne se končajo s pogajanji in sporazumom,« je poudaril ter dodal, da ima Cerkev odgovornost spodbujati pogum, upanje in pripravljenost za mir. 

Sveti sedež ostaja pripravljen pomagati

Gallagher je pojasnil, da se Sveti sedež ne želi spuščati v podrobnosti morebitnih pogajanj ali sprtima stranema predlagati tehničnih rešitev. Za njihovo oblikovanje sta odgovorni predvsem Rusija in Ukrajina. Vatikan pa obe strani in mednarodno skupnost poziva, naj pokažejo dobro voljo ter ustvarijo prostor za resen dialog.

Sveti sedež je znova ponudil možnost mirovnega posredovanja, čeprav neposredna vključitev vatikanskih diplomatov za zdaj očitno ni zaželena. Gallagher je kljub temu poudaril, da ponudba ostaja odprta. Če bosta sprti strani zaprosili za pomoč, jima je Vatikan pripravljen dati na voljo svoje diplomatske in druge vire.

Pomemben del pogovorov je bila tudi humanitarna razsežnost vojne. Gallagher je napovedal nadaljevanje prizadevanj na tem področju, pri čemer je omenil tudi prihodnji obisk kardinala Mattea Zuppija v Rusiji. Sveti sedež si je doslej med drugim prizadeval za izmenjavo ujetnikov, vrnitev otrok in pomoč drugim žrtvam vojne.

Nadškof je ob tem opozoril, da izolacija posameznikov in držav praviloma ne pomaga pri reševanju sporov. Obisk Moskve je bil zato tudi povabilo mednarodni skupnosti k razmisleku, ali dosedanje strategije dejansko prinašajo rezultate in približujejo konec vojne.

Ruski škof: Obisk je opogumil katoličane

Generalni tajnik Ruske škofovske konference in pomožni škof Stephan Lipke je Gallagherjev prihod označil za »majhen, a pomemben korak«. Po njegovih besedah je obisk pokazal, da vesoljna Cerkev ni pozabila na katoličane v Rusiji, hkrati pa jih je spodbudil k molitvi in konkretnemu delu za mir.

Lipke je poudaril, da morajo katoličani kljub svoji majhnosti graditi mostove. Katoliška skupnost v Rusiji je namreč izrazito mednarodna, saj jo sestavljajo verniki iz različnih delov Rusije in številnih drugih držav.

Cerkev mora pri javnem nastopanju ravnati previdno. Več kot dve tretjini katoliških duhovnikov v Rusiji prihaja iz tujine, zato bi lahko zaradi preostrih javnih stališč tvegali izgon duhovnikov ali redovnic. Ruska zakonodaja ob tem ostro kaznuje javno nasprotovanje vojni v Ukrajini. 

Katoličanov je v Rusiji manj kot odstotek prebivalstva. V štirih škofijah deluje približno 200 duhovnikov, kar za tako veliko državo ne zadostuje niti za redno nedeljsko bogoslužje v vseh skupnostih. Gallagher je vernike kljub temu spodbudil, naj bodo »delavci za mir« ter z vsakdanjim življenjem, dobrodelnostjo in služenjem gradijo majhne mostove sprave.

Ob koncu obiska je katoličanom zagotovil, da jih Sveti sedež ne pušča samih. Poudaril je, da diplomacija Svetega sedeža še vedno verjame v možnost miru, čeprav se zaveda omejenosti svojih sredstev.

Mir je po njegovih besedah Božji dar, od ljudi pa je odvisno, ali so ga pripravljeni sprejeti.