Bomo vseeno šli na referendume o obrambnih vprašanjih?

Slovenija | 09.07.2025, 14:21 Andrej Šinko

Premier Robert Golob je začel niz pogovorov o obrambnih referendumih. Sestal se je že z ustavnimi pravniki, popoldne pa bo zasedal izvršni odbor Gibanja Svoboda. Jutri se bo Golob srečal še s koalicijskimi partnerji, v petek pa je predviden vrh parlamentarnih strank.

Predsednik vlade Robert Golob se je za omenjena srečanja odločil, ko je državni zbor pretekli teden podprl predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov, v Svobodi pa so nato napovedali še posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v NATU.

Na srečanje h Golobu so prišli ustavni pravniki Ciril Ribičič, Miro Cerar, Igor Kaučič, Saša Zagorec in Matej Avbelj. Že pred pogovori so večinoma poudarili, da pravno gledano rešitve za izhod iz nastale referendumske situacije še obstajajo, a je odločitev o tem, kako bodo ravnali, v rokah političnih akterjev. »Osebno verjamem, da pravni okviri dopuščajo še zelo različne možnosti, da je vse na nek način še odprto. Seveda pa je to stvar politične volje, za kaj oziroma katero usmeritev se bo odločila politika,« je dejal Cerar.

Ena od možnosti je, da se referendume umakne. »To bi bil najpametnejši oziroma edini smotrn in razumen izhod in zmanjšanje škode, ki je bila že storjena. Ta pot je tudi pravno mogoča. Res, da je bil referendum glede obrambnih stroškov že izglasovan, ampak saj smo videli lani, da je tudi izglasovanje referenduma oziroma odlok o razpisu mogoče preklicati,« je za naš radio pojasnil nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.

Omenjeno odločitev bi moral sprejeti državni zbor, naklonjeni pa so ji v NSi. V Levici in SD vztrajajo pri referendumih, slednji so včerajšnjo izjavo predsednika stranke Matjaža Hana v Odmevih na Televiziji Slovenija, ko je dejal, da bila zadeva rešena, če bi Svoboda in Levica, umaknili pobudi, označili za narobe razumljeno.

Zobec sicer poudarja, da odločitev na posvetovalnem referendumu o izstopu iz NATA, ki sicer še ni bil uradno potrjen, ne bi bila zavezujoča, bi jo pa vlada ob resni politični volji lahko dokaj enostavno izvršila. »Gre namreč za odpoved mednarodne pogodbe, izstop iz zavezništva, ki je po zakonu o zunanjih zadevah v pristojnosti vlade, ob soglasju pristojnega odbora državnega zbora, se pravi odbora za zunanje zadeve. In to je vse. In ta odločitev se na to sporoči, notificira vladi Združenih držav in s tem je država izstopila iz zavezništva, iz pogodbe NATO,« je pojasnil Zobec in dodal, da bi takšna odločitev imela katastrofalne posledice za našo državo.

 Slovenija s tem hudo izgublja zaupanje, že tako ga ni imela veliko, s tem pa še nadalje kopni to zaupanje, tako da škoda je zelo velika.

Nekateri ustavni pravniki so sicer mnenja, da gre v omenjenem primeru za referendum o mednarodnih povezavah, ki pa ne more biti posvetovalni, odločitev pa bi za politiko bila pravno zavezujoča. Zobec sicer meni, da je v mednarodnem smislu že bila narejena velika škoda. »Vedeti moramo namreč, da je vojaško zavezništvo obrambno in temelji na zaupanju. In Slovenija s tem hudo izgublja zaupanje, že itak ga ni imela veliko, s tem pa še nadalje kopni to zaupanje, tako da škoda je zelo velika.«

V zvezi z referendumom, ki ga je predlagala Levica in ga je državni zbor potrdil v petek pa so ustavni pravniki podobnega mnenja, da zadeva ni bila najbolje premišljena, saj politika ne bo dobila želenega odgovora, kaj si volivci dejansko želijo. Zato bi po besedah Kaučiča bilo nujno razmisliti »o njegovi smiselnosti, če pa že, bi bilo treba razmisliti o ustreznosti vprašanja, kajti zdi se mi, da je zavajajoče in da lahko predstavlja veliko težavo ne samo za glasovalce, ampak tudi za interpretacijo izida.«

Vprašanje se sicer glasi: »Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.« Pri tem tudi ne omenja povečanja obrambnih izdatkov na pet odstokov do leta 2035, kar je bilo dogovorjeno na nedavnem vrhu NATA.