Leon XIV. | (foto: Vatican Media)
Papež ob 50. obletnici helsinške listine: Diplomacija naj bo prednostna pot reševanja konfliktov
Svet | Marta Jerebič
Mineva 50 let od podpisa Helsinške sklepne listine o varnosti in sodelovanju v Evropi. Načela, ki so bila vzpostavljena s tem dokumentom, so danes, ko se je vojna vrnila na evropska tla, še bolj aktualna.
Nastanek helsinške listine
Sovjetska zveza je v času popuščanja napetosti med hladno vojno in povečanju stikov med Vzhodom in Zahodom predlagala sklic evropske varnostne konference. Tako se je leta 1973 začela konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi oziroma t. i. helsinški proces, ki se je končal s sklepno listino. Prelomni pakt so 1. avgusta 1975 v Helsinkih podpisali voditelji 33 evropskih držav ter ZDA in Kanade.
V njem so potrdili obstoječe meje v Evropi, postavili okvir sodelovanja med Vzhodom in Zahodom ter se dogovorili o spoštovanju človekovih pravic, pri čemer so, kot je pri splošni avdienci izpostavil papež Leon XIV., dali poseben poudarek tudi verski svobodi.
Ovse temelji na helsinški listini
Konferenco za varnost in sodelovanje v Evropi so nato leta 1995 institucionalizirali in jo preoblikovali v Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi ali s kratico Ovse. Njena ključna naloga je zagotavljanje miru.
»Danes je bolj kot kdaj koli prej nujno ohranjati duh Helsinkov, vztrajati v dialogu, okrepiti sodelovanje in demokracijo narediti za prednostno pot za preprečevanje in reševanje konfliktov,« je dejal papež.
Napadi na kristjane
Papež je pri splošni avdienci znova opozoril tudi na nedeljski poboj več kot 40 kristjanov v Demokratični republiki Kongo. Napad je v cerkvi v vasi Komanda izvedla islamistična skupina. Sveti oče je ob tem dejal, da moli za vse kristjane, ki po svetu še vedno trpijo nasilje in preganjanje. Odgovorne na lokalni in mednarodni ravni je pozval, naj sodelujejo pri preprečevanju podobnih tragedij.
