Edin Šehović | (foto: Rok Mihevc)
Najbolj radoveden človek v državi? Od Milijonarja do ustvarjalca kviz kulture
Kolokvij Rok Mihevc
Sveti Miklavž je v večeru, polnem pričakovanj, v tokratni Kolokvij prinesel zvrhan koš znanja o znanju. Gostili smo organizatorja prvega Državnega kviz prvenstva Edina Šehovića, ki je s pripravljanjem vedno bolj priljubljenih pub kvizov, postal pravi promotor znanja med različnimi generacijami. Že kot mladostnik je z velikim zanimanjem spremljal oddajo Lepo je biti milijonar, zdaj pa sam pripravlja številna zanimiva, pa tudi težka vprašanja.
Višji nivo težavnosti, brez vprašanj "na srečo"
Tako imenovane »pub kvize« pripravlja že nekaj let, zato je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo zgodilo še državno prvenstvo. »Z njim smo želeli na enem mestu združiti vse ljubitelje kvizov oz. kvizoljubov, da se spoznamo med seboj in da se, tudi v vidika težavnosti, ponudi dogodek na višjem nivoju. Hkrati pa je šlo tudi za popularizacijo kvizov pri nas,« je pojasnil Edin Šehović. Državo prvenstvo je bilo v primerjavi s pub kvizi malce drugačno, glavna razlika pa je bila, da je bil prisoten samo en format vprašanj in sicer odprtega tipa. Tako ni bilo nobene »igre na srečo«, npr. vprašanj "drži, ne drži", ali drugih podobnih.
Praznik za slovenske kvizoljube
Odiseja, kjer je potekalo prvenstvo, je bila polna, za tovrstne stvari je kar precej zanimanja, sodelovalo je 350 tekmovalcev. »Bil je pravi praznik za vse slovenske kvizoljube, pravi praznik znanja.« Vprašanja so bila primerna nivoju, marsikdo je bil po besedah Edina šokiran. »Super pa je to, da so se ljudje, kljub zaznanemu visokemu nivoju, še vedno zabavali.« Zastavil je 80 vprašanj v prvem delu, v finalu jih je bilo 32. In primeri? Kako se imenuje podtalnica, ujeta med dvema neprepustnima plastema kamnin? Katera otoška država v Pacifiku je edina država, ki nima uradne prestolnice? In mnogo drugih ...
Ko »piflarji« podirajo stereotipe
Edin je sicer ustanovitelj in organizator Piflarske igre,v povezavi s tem imenom pa pove, da postavljajo novo definicijo »piflarije« in da »piflarji« podirajo stereotipe. »Znajo povezovati različna področja in se ob tem znajo zabavati. Znajo proslavljati rezultate, navijati drug za drugega, znajo pa se tudi boriti za točke.«
Komaj je čakal, da se prijavi na Milijonarja
Že kot osnovnošolec je imel rad kvize, kot najstnik pa je komaj čakal, da bo lahko šel na Milijonarja, saj je bil eden najglasnejših za televizijo »kako tega ne veš«. A ko si enkrat na vročem stolu, je drugače, prizna, ko opiše tudi lastno super izkušnjo v tekmovanju v tej oddaji. »Takrat sem se držal mantre sledi sebi, zaupaj vase, pa se kljub vsemu ni izšlo, saj sem tvegal.«
Idejo za pub kvize pa je dobil, ko se je udeležil enega od njih. Svoje avtorske je najprej preizkusil v plesni šoli, kjer je dejaven že dolga leta, nato se je to razvilo v tradicijo. »Stvar je rasla, samo še vprašanje časa je bil prvi pub kviz in sedaj je to moja primarna dejavnost.«
Vse, kar vidi, sliši ali prebere, je potencial za material v kvizu
Zanimalo nas je tudi, kako je s pripravo kvizov. Povedal nam je, da približno 30 odstotkov materiala sestavi spontano. »Vse, kar vidim, slišim ali preberem, je potencial za material v kvizu. Potem tudi preverim podatke, vprašam kakšnega strokovnjaka z določenega področja.« Veliko tudi brska po internetu, veliko je vprašanj po trenutnem navdihu in pri sestavljanju poskuša biti izviren. »Prostor dam svoji kreativni plati.« Na kvizu rad daje tudi vprašanja, ki jih niso vajeni s kvizov v medijih in so mogoče bolj pikra. Sestavljanje kvizov mu vzame kar precej časa, približno 5 do 6 ur na kviz.
Celo življenje se sprašujem in sprašujem »zakaj«. Zdi se mi, da je to edini način, da se odzovem. In jaz lažje živim, če nekaj razumem, tako pač delujem.
O napakah in izzivih sestavljanja vprašanj
Zaveda se, da lahko pride do napak, zato ostaja njegov največji izziv, kako oblikovati vprašanje na način, da ne dopušča več kot enega odgovora. Kot primer navede vprašanje z državnega prvenstva, kdo je bil naslikan na bankovcu za 1000 dinarjev. Prepričan je bil, da je to samo sveti Jurij (tudi zato rečemo, da imamo »jurja«), ni pa preveril, da je bilo teh več. »Seveda so to stvari, ki jih vsi kviz mojstri obžalujemo, če pride do njih. Hkrati pa je pomembno, da ljudje dobro poslušajo vprašanje, če se jim zdi doumno, imajo pravico, da tako razmišljajo. Po mojih izkušnjah je včasih nemogoče, da je vprašanje 10 odstotno nedvoumno za vse, sicer tvegaš, da vse izdaš v samem vprašanju.«
Sestavljanje brez pomoči umetne inteligence
Umetna inteligenca mu pri sestavljanju ne pomaga, jo je pa že preizkusil, a z njo ni bil zadovoljen. »Karkoli poskusim, ne dobim tega ven, kar potrebujem. V času, ko dobim to, kar približno iščem, že jaz sam sestavim in še bolje je. Da ne govorim o temu, da je treba preveriti vse. Traja sto let. Najprej se ti zlaže, potem se ti še iskreno opraviči, nima smisla. Ali pa se jaz še ne znam pogovarjati s chatom in nimam živce za to.« Kot dobro rešitev pa umetno inteligenco vidi pri razvijanju idej.
Premalo zavedanja, kako pomembno je znanje
Edin znanje zelo ceni. »Znanje je tisto, kar je ključno za to, da bo družba obstala v nekem zglednem sožitju. Tista stvar, ki je pomembnejša od znanja, je njegovo predajanje. Marsikdo ima veliko znanja, nima pa sredstev, kako to skomunicirati. Izobraževanje je ključno za človeštvo. Možnost izobrazbe je poleg varnosti in preskrbe ključno za cel svet. Karkoli delajo ljudje na tem področju, bi morali interes ljudi na prvem mestu. Upam, da na kvizih pomagamo ljudem ovrednotiti znanje še bolj kot ga. Včasih se mi zdi, da se ljudje premalo zavedajo, kako je znanje pomembno in se prehitro zadovoljijo s tem, kar so se naučili, zato, ker so se morali in nato vse hitro pozabili.«
Včasih se mi zdi, da se ljudje premalo zavedajo, kako je znanje pomembno in se prehitro zadovoljijo s tem, kar so se naučili, zato, ker so se morali in nato vse hitro pozabili.
Lažje živi, če nekaj razume
Ena ključnih stvari je tudi, da priznamo, da nečesa ne vemo. »Treba se je zavedati, da nikoli ne bomo vsega vedeli. Naprej, ker ne moremo in drugo, ker ni potrebe po tem. Eden od razlogov, da smo ljudje na svetu je, da se dopolnjujemo. Priznati napako je za marsikoga sicer težak korak. Drugi korak pa je, da nekaj naredimo v tej smeri. Jaz se vedno sprašujem »zakaj«, kar marsikomu, sploh domačim, ni všeč. Celo življenje se sprašujem in sprašujem »zakaj«. Zdi se mi, da je to edini način, da se odzovem. In jaz lažje živim, če nekaj razumem, tako pač delujem.«
Spodbuda za vse mlade
Na koncu oddaje je Edin Šehović spodbudil še vse mlade, ki jim je težko v šolo ali so naveličani pridobivanja znanja. »Razumem jih, običajno je, da se tako počutijo. Vsi smo šli na neki točki čez to. Ne morejo pa vsega prepustiti učiteljem, staršem ... v njihovih rokah je več, kot si mislijo. Nič ne bo narobe, če ugotovijo, da jih nekaj zanima in potem namenijo nekaj svojega časa temu. Karkoli je tisto, kar te zanima, samo pojdi. Ne čakat, da se stvari zgodijo, nikoli ni prepozno, da si premisliš in obrneš kariero za 180 stopinj. To se dogaja, te zgodbe niso redke. In naj poskusijo, kar se jim zdi, da jih izpolnjuje. Zaupajte vase, ker je to najboljši način, da boš dolgoročno zadovoljen.«
Celotnemu pogovoru z Edinom Šehovićem prisluhnite tukaj.
