Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
prof. Miro Haček (foto: STA / Nebojiša Tejić)
prof. Miro Haček | (foto: STA / Nebojiša Tejić)

Lahko se zelo zaplete

Slovenija Helena Križnik

Vse je še odprto. Tako je pričakovanja pred ustanovno sejo desetega sklica državnega zbora strnil politolog dr. Miro Haček. Obrisi prihodnje koalicije namreč niti približno niso jasni, zato se po njegovi oceni lahko zelo zaplete, možna so tudi presenečenja in manj pričakovane kombinacije.

Golob nikakor ne sestavlja vlade narodne enotnosti

Relativni zmagovalec volitev 22. marca v Sloveniji je Gibanje Svoboda. Strankin predsednik Robert Golob verjame, da lahko skupaj z SD, Levico in Vesno, Demokrati ter s trojčkom NSi, SLS in Fokus, oblikuje vlado narodne enotnosti, s katero bi sodelovala tudi Resni.ca. Da gre za povsem napačno poimenovanje, je ob tem opozoril dr. Miro Haček. »Vlada narodne enotnosti je po definiciji vlada, ki vključuje vse največje parlamentarne stranke v državi. Tukaj pa se izključuje drugo največjo parlamentarno stranko, ki je dobila slab odstotek manj glasov in ima samo en mandat manj, torej enega poslanca manj. To po nobeni logiki ne vzdrži poimenovanja vlada narodne enotnosti. To sicer lahko govoriš, kar ne pomeni, da bolj drži.«

Glede na politična razmerja Golobova pot do ponovitve premierskega mandata ne bo lahka. Slišati je celo mnenja, da mu to lahko uspe le s kupovanjem glasov. »Kako se pride do večine, je jasno,« je za naš radio poudaril dr. Haček. »Stranke imajo pogajanja, da se dogovorijo o temeljnih ciljih, temeljnih prioritetah prihodnje koalicije, podpišejo pogodbo in v njej razdelijo resorje. Pot do koalicije s kupovanjem posameznih poslancev pa je politična korupcija. Podkupovanje, kot vemo, je pri nas po kazenskem zakoniku kaznivo dejanje, to je praksa, ki je ne želimo videti in ki nikakor ni demokratična.«

Predlog razdelitve resorjev nakazuje, kdo bi imel moč odločanja

Dr. Haček je ocenil, da se je Golob pogajanj s potencialnimi koalicijskimi partnerji lotil z napačne strani, saj jim je pred vsebino ponudil razdelitev resorjev. Pri tem bode v oči, da bi imela Gibanje Svoboda in Levica v vladi, ki jo želi Golob, možnost preglasovanja. »Na nek način gre za lep indikator tega, kaj bi bile prioritete in kdo bi bil tisti, ki bi imel moč odločanja.«

Golob je tri ministrstva med drugim namenil trojčku NSi, SLS in Fokus. Znova je doživel hladen tuš. V NSi, SLS in Fokusu so namreč neomajni - s tistimi, ki so bili na oblasti zadnja štiri leta, ne delijo skupnih vrednot. V Gibanju Svoboda so nato trojček med drugim pozvali k spoštovanju volje ljudi, saj da želijo povezovanje in sodelovanje. Dr. Haček v to politično retoriko, ki služi nekemu trenutnemu dnevnemu namenu, sicer ne bi polagal preveč pozornosti. »Vsekakor pa ni možno pozivati neke stranke, ki se ne vidi v neki koaliciji, naj izpolni voljo volivcev, saj volivci vendarle nismo glasovali o prihodnjih koalicijah, ampak smo dali glasove posameznim političnim strankam in njihovemu programu. Če stranko ocenjuje, da svojega programa ne more uresničiti v neki koaliciji, ki jo vidi neka druga stranka, je to povsem nekaj normalnega in običajnega za parlamentarno demokracijo. Tovrstni pritisk, ki se izvaja prek medijev, ne sodi v neko resno demokracijo.«

Dr. Hačka smo vprašali tudi, ali lahko kaj obeta nastajanje tretjega bloka iz liste NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resni.ce. »Da, če se bodo te stranke iskreno pogovarjale in zgradile medsebojno zaupanje.« V poplavi slabih možnosti je ta po njegovi oceni najboljša. »Škoda, da v tej sredini ni tudi SD, da bi bila še močnejša, ampak kakor je, je.« Nič od vsega pa po mnenju dr. Hačka ne prinaša stabilnosti naši državi v negotovih časih.

Slovenija, Novice
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Vstajenska procesija (photo: Rok Mihevc) Vstajenska procesija (photo: Rok Mihevc)

Velika noč Gospodovega vstajenja

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 5. aprila 2026.

Avdio player - naslovnica