Peter Merše | (foto: Osebni arhiv)
Merše o aferi s tajnimi posnetki: Brez dokazov in zgodba z luknjami
Politika Alen Salihović
Po včerajšnji odmevni novinarski konferenci civilnodružbenih organizacij, na čelu z Inštitutom 8. marec in Nike Kovač, se vrstijo odzivi in vprašanja o verodostojnosti predstavljenih trditev. Novinar portala Zanima.me Peter Merše opozarja na pomanjkanje dokazov in nedoslednosti v predstavitvi. Spomnimo, da so organizatorji svoje trditve predstavljali kot dejstva, a brez ustrezne podlage.
Dejstva so se z vprašanji začela razkrajati
Po njegovih besedah so se trditve začele hitro krhati ob novinarskih vprašanjih: “Zanimivo mi je bilo, kako so se ta dejstva razvodenela z vsakim naslednjim novinarskim vprašanjem.”
Posebej izpostavlja spreminjanje zgodbe glede domnevnih povezav z Izraelom in Janez Janša: “Najprej smo lahko imeli trdne dokaze, potem pa se je izkazalo, da opažajo le neke podobnosti … na koncu pa smo prišli do anonimnega pričanja, brez identitet.”
Po njegovem mnenju ima celotna zgodba “še veliko lukenj”, zato pričakuje dodatna pojasnila: “Ta zgodba ima še veliko lukenj, kjer bo zanimivo videti, kako jih bodo akterji pojasnjevali.”
Prekinjena konferenca in odnos do novinarjev
Merše opozarja tudi na potek same konference, ki je bila po njegovih besedah prekinjena v trenutku, ko so se vprašanja zaostrila: “Ko se je zgodba začela rušiti, je Nika Kovač zelo hitro prekinila novinarsko konferenco.”
Ob tem izpostavlja tudi osebno izkušnjo in širši problem odnosa do medijev: “To je zagotovo neprimeren način komunikacije z novinarji.”
Dodaja, da tak odnos ni osamljen primer: “Ni prvič, da smo v Sloveniji priča negativnemu odnosu do novinarjev.”
Ob tem vidi določeno protislovje: “Ta ista civilna družba se običajno zelo močno pritožuje, ko se kdo drug neprimerno vede do novinarjev.”
Širša vloga civilne družbe
Merše kritično komentira tudi širšo vlogo organizacij, kot je Inštitut 8. marec: “Imamo inštitut, ki je nominalno namenjen pravicam žensk, vidimo pa, da so strokovnjaki očitno za čisto vsako stvar – od splava do volilne zakonodaje in vohunskih mrež.”
Po njegovem gre za širši pojav v slovenskem prostoru: “Eni in isti ljudje se oglašajo praktično o vseh temah.”
Vprašanje zaupanja v volitve
Ob robu dogajanja se je dotaknil tudi razprav o zakonitosti volitev in zaupanju v volilni sistem: “Problem je, ko se zakonodaja ne spoštuje, obstajajo pa tudi določeni dvomi v varnost.”
Pri tem poudarja, da ni ključna le dejanska varnost, temveč tudi zaznava volivcev: “Volilci morajo zaupati, da so volilne skrinjice varne.”
Hkrati opozarja na nevarnost političnih napovedi: “Ali je modro pred volitvami napovedovati izpodbijanje glasovanja, bomo še videli.”



