Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Mark GazvodaMark Gazvoda
Meta PotočnikMeta Potočnik
dr. Katja Malovrh in Maja Morela (foto: Rok Mihevc)
dr. Katja Malovrh in Maja Morela | (foto: Rok Mihevc)

Naredimo herbarij

Sobotna iskrica Maja Morela Čuk

Ste vedeli, da drevesa med seboj ohranjajo spoštljivo razdaljo, da lahko liste bukve spomladi dodamo solati in da imamo v Ljubljani rastlino, ki ne raste nikjer drugje na svetu? V Sobotni iskrici smo se z dr. Katjo Malovrh z Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani podali v čudoviti svet rastlin in izvedeli, kako lahko tudi otroci postanejo pravi mali botaniki.

Rastline nikoli zares ne spijo

Rastline so veliko bolj skrivnostne, kot se morda zdi na prvi pogled. Nekatere se odzivajo na svetlobo, druge na dotik, tretje pa imajo prav posebne načine sodelovanja s svojimi sosedami. »Če bi z letalom opazovali krošnje dreves, bi videli, da si med seboj puščajo prostor in se ne prepletajo. Vse skupaj je videti kot nek mozaik,« je povedala dr. Katja Malovrh. Tudi sramežljiva mimoza je prava posebnost. Ne odziva se le na dotik, ampak svoje lističe zapre tudi takrat, ko se stemni. Rastline torej morda ne spijo tako kot mi, a se zelo pozorno odzivajo na dogajanje okoli sebe.

Čebele niso naši sovražniki

Ko se poleti odpravimo na travnik, lahko opazujemo mnogo več kot le cvetlice. Na cvetovih marljivo delajo čebele, okoli njih pa se skrivajo tudi številni zanimivi hrošči in druge drobne živali. »Ni se treba bati čebel. Ko so na paši, niso tam z namenom, da bi nas napadle,« pojasnjuje gostja. Če jih pustimo pri miru, jih lahko od blizu opazujemo pri njihovem pomembnem delu.

Ste vedeli, da lahko jemo bukove liste?

Na vprašanje, katera slovenska rastlina jo vedno znova očara, je dr. Malovrh presenetljivo odgovorila: »Bukev. Zgodaj spomladi so njeni mladi listi užitni in zelo dobri. Lahko jih naberemo za solato, poleg tega pa imajo tudi zelo prijeten vonj.« Tudi v Sloveniji rastejo rastline, ki jih pogosto povezujemo le z vrtovi. Perunike in potonike lahko najdemo tudi v naravi in predstavljajo pravo presenečenje za pozorne sprehajalce.

Rastlina, ki raste samo v Ljubljani

Posebno zanimiv je tudi Fleischmannov rebrinec, endemit Ljubljanskega gradu oziroma Ljubljanskega griča. To pomeni, da ta rastlina naravno raste samo na tem majhnem območju.

Izdelaj svoj prvi herbarij

Poletje je kot nalašč za izdelavo herbarija. To je zbirka posušenih rastlin ali njihovih delov, ki jih skrbno shranimo in opremimo s podatki. Kaj potrebujemo? Liste ali cvetlice, ki jih naberemo v naravi, časopisni papir, nekaj težkih knjig, trši papir za herbarij in malo potrpljenja. Rastline položimo v časopisni papir, jih obtežimo s knjigami in vsakih nekaj dni preverimo, ali je papir moker. Če se navlaži, ga zamenjamo. Tako preprečimo nastanek plesni in poskrbimo, da se rastlina lepo posuši. Ko je rastlina posušena, jo pritrdimo na trši papir. Namesto da bi jo v celoti prelepili z lepilom, jo lahko pritrdimo z ozkimi papirnatimi trakovi, da jo bomo lahko kasneje še vedno nekoliko premaknili in si jo bolje ogledali. Pri drevesih je dovolj že vejica z listi ali posamezen list. Za domači herbarij pa ni treba izkopavati celih rastlin, dovolj je, da naberemo njihove nadzemne dele.

Za še več koristnih nasvetov poslušajte oddajo.

Sobotna iskrica

VIDEOTEKA

  • Duhovniki celjske škofije (photo: Škofija Celje) Duhovniki celjske škofije (photo: Škofija Celje)

    Premestitve v Škofiji Celje

    Tudi v Škofiji Celje se bodo zgodile razrešitve in nova imenovanja. "Pričakovanja in potrebe so velike, duhovnikov pa primanjkuje, zato vernike vabimo, da molite in prosite za nove duhovne poklice ...

    Avdio player - naslovnica