Dr. Ignacija Fridl Jarc o referendumu

Novice | 12.05.2025, 15:20 Tanja Dominko

Včerajšnji referendum je uspel, saj je proti uveljavitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je glasovalo blizu 93 odstotkov tistih, ki so odšli na volišča. Zakon pa je podprlo le slabih 32 tisoč 600 ljudi. Volilna udeležba je bila skoraj 26-odstotna. O rezultatu in sporočilu, ki ga nosi slovenski politiki in kulturi, smo se pogovarjali z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo ter predsednico kulturnega foruma SDS Ignacijo Fridl Jarc.

Referendumsko kampanjo je sama razumela kot spraševanje o resnici nacionalne kulture in o tem, kaj bo naš narod konstituiralo v prihodnje. V tem pogledu so volivci izrazili željo po "kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala", je povedala v izjavi za medije Fridl Jarc, sicer tudi predsednica kulturnega foruma SDS in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo.

Po njenih besedah smo priča zelo ozkemu ideološkemu razumevanju kulture kot kulturnega boja, kar je izrazito marksistično stališče, v katerem mora biti kultura družbeno angažirana, spreminjati družbo in sama zase pridobivati določene privilegije. "Nasprotno temu pa mora biti kultura tista, ki človeka napotuje k lepoti in občutenju, da naš vsakdan ni zgolj tisto, kar živimo, ampak tudi vse tisto, kar nas presega," je povedala.

Kot je ocenila, se vsi zavedamo izredno pomembne vloge kulture skozi vso našo zgodovino in za konstituiranje našega naroda ter države, podporo pa potrebujeta slovenska kultura in umetnik na vrhuncu svoje umetniške moči. Kot je pojasnila, mora takrat zaslužiti toliko, da bo imel ugledno pokojnino tudi takrat, ko bo umetniško pot zaključil. »Nekateri menimo, da mora država podpirati kulturnike takrat, ko so na vrhuncu svoje ustvarjalne moči.«
Na vprašanje, kaj je problem zakona, ki smo mu na referendumu rekli ne? Ta zakon je po njenem mnenju problematičen z več vidikov, »številna opozorila so bila, da je tako, pa ga je ministrica podpirala. Če ne bi vztrajala, najbrž ne bi bilo referenduma. Najbolj problematično je, da bi izjemno pokojnino dobil tudi tisti, ki dobi nagrado Prešernovega sklada, čeprav gre za nagrado za enkratni umetniški dosežek. To je z vidika pokojninskega sklada sporno, saj moramo vsi za pokojnine delati vse življenje. Prav tako je sporno, da bi pokojnine dobili tudi tisti, ki prejmejo poleg te nagrade še točno določene nagrade, ni pa tu tistih, ki prejmejo nagrade Društva slovenskih pisateljev, tukaj ni prevajalcev. Je pa cela serija medijskih nagrad. Ta seznam je bil delan s točno določeno interesno sfero.«

Po zavrnitvi novega zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti na nedeljskem referendumu v veljavi ostaja zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, iz leta 1974. Ta med drugim določa, da lahko izjemne pokojnine dobijo osebe, ki imajo posebne zasluge na področju znanosti, umetnosti, kulture ali druge dejavnosti in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Določa tudi, da izjemno priznana in odmerjena pokojnina ne more biti višja od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo.

Posebne zasluge po zakonu iz leta 1974 imajo osebe, ki so s svojimi ustvarjalnim delom dosegle izjemne uspehe oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve na teh področjih, še zlasti, če so za svoje dosežke prejele najvišja priznanja v Sloveniji ali visoka mednarodna priznanja.

O izjemnem priznanju in odmeri starostne oziroma družinske pokojnine po trenutno veljavnem zakonu odloča vlada.

Od leta 1993 je bilo v Sloveniji po podatkih urada vlade za komuniciranje priznanih skupno 310 izjemnih pokojnin, od tega 289 za področje kulture. Med letoma 1993 in 2004, v obdobju vlad premierja Janeza Drnovška in Antona Ropa, je bilo priznanih 268 starostnih ali družinskih izjemnih pokojnin s področja kulture. V obdobju dveh vlad pod vodstvom Janeza Janše (med letoma 2004 in 2008 ter med letoma 2020 in 2022) skupno 17, predlani v času mandata sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba pa štiri. Druge vlade jih niso podeljevale.

Največja opozicijska stranka SDS je sicer teden dni pred nedeljskim referendumom predlagala razveljavitev obstoječe zakonske podlage za podeljevanje dodatkov k pokojninam za umetniške dosežke. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi sicer določa, da leto dni po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Interpelacija o delu ministrice Aste Vrečko

Poslanci iz vrst NSi in Demokratov pa so po referendumu, na katerem so volivci zavrnili zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, vložili interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko. Očitki so sicer širši, med drugim ji očitajo negospodarno rabo javnih sredstev ter sistematično uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve.

Ministrici poslanci očitajo, da je "z neupravičenim in protipravnim izplačilom iz sredstev državnega proračuna ravnala nevestno in protizakonito" ter da je opustila dolžno ravnanje po zakonih o vladi in državni upravi, "zaradi česar je prišlo do nezaupanja v državne institucije in v funkcijo ministrice za kulturo".

Med očitki so tudi kršitev zakona o varstvu kulturne dediščine, strategije kulturne dediščine in resolucije o nacionalnem programu za kulturo.

Prav tako Vrečko po njihovih besedah nosi odgovornost za vodenje kulturne politike, ki "se sprejema s škodljivimi posledicami za državljanke in državljane", se izvaja brez strokovnih analiz in investicijske dokumentacije ter brez javne razprave in dialoga z zaposlenimi in vodstvi javnih zavodov.

Z izenačevanjem zgodovine pred in po osamosvojitvi Slovenije v nasprotju z ustavo pa ministrici očitajo tudi, da "odreka najvišjo veljavo temeljnemu dogodku za nastanek Slovenije - slovenski osamosvojitvi, okrog katere se je oblikovala narodna enotnost". S "postopnim uničevanjem" vrednot slovenske osamosvojitve pa po njihovi oceni deluje zoper blaginjo Slovenije, za katero bi sicer morala skladno s prisego ob izvolitvi delovati.

To je sicer že 11. predlog za interpelacijo članov ministrske ekipe Roberta Goloba v tem mandatu, dvakrat od tega je bila interpelirana celotna vlada.