Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Meta PotočnikMeta Potočnik
Akcija Zveze potrošnikov Slovenije (foto: zps.si)
Akcija Zveze potrošnikov Slovenije | (foto: zps.si)

Nevarne kemikalije so tudi v izdelkih za vsakdanjo uporabo. Kako se jim lahko izognemo?

Svetovalnica | Nataša Ličen

Oblačila, otroške UV-majice, spodnje perilo, slušalke, kozmetika in celo otroške dude – številni izdelki, ki jih uporabljamo vsak dan, lahko vsebujejo nevarne kemikalije. To je pokazalo skupno testiranje potrošniških organizacij iz Slovenije, Madžarske, Češke in Avstrije. O ugotovitvah, vplivu kemikalij na zdravje in tem, kako lahko zmanjšamo svojo izpostavljenost, smo v Svetovalnici govorili z Uršo Šmid Božičevič, vodjo projektov pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

Potrošniške organizacije so v sklopu projekta "Za življenje brez nevarnih kemikalij" testirale več kot 180 kosov spodnjega perila, športne majice, otroške UV-majice, naglavne slušalke in otroške dude. Rezultati so bili zaskrbljujoči, saj so v številnih izdelkih odkrili bisfenole, ki sodijo med hormonske motilce. V Svetovalnici smo gostili Urša Šmid Božičevič.

Čeprav področje spremljamo že vrsto let, smo bili negativno presenečeni, koliko izdelkov splošne rabe, s katerimi prihajamo v stik vsak dan, vsebuje nevarne kemikalije.

Hormonski motilci tudi v oblačilih za otroke. Bisfenole so odkrili v približno tretjini testiranega spodnjega perila in športnih majic, pri otroških UV-majicah je bil delež še višji – več kot šestdeset odstotkov. Posebej zaskrbljujoče je, da nekatere snovi najdemo tudi v izdelkih, namenjenih najmlajšim. Bisfenole so namreč odkrili celo v nekaterih otroških dudah, ki so bile označene kot izdelki brez bisfenolov.

Med nevarnimi snovmi so tudi ftalati. Bisfenoli in ftalati sodijo med hormonske motilce, torej snovi, ki lahko posegajo v delovanje našega hormonskega sistema.
»Hormonski motilci že samo s svojim imenom povedo, da motijo delovanje našega hormonskega sistema. Za obe skupini kemikalij so že dokazani negativni vplivi na človeško telo,« je opozorila sogovornica. Ob tem je poudarila, da nas ne sme zavesti niti njihova majhna izmerjena količina, saj so tudi hormoni v telesu prisotni v zelo nizkih koncentracijah. Že majhne količine hormonskih motilcev lahko zato povzročajo težave.

Otroci in nosečnice so še posebej ranljivi

Posebno pozornost je treba nameniti otrokom in nosečnicam. Obdobja nosečnosti, zgodnjega otroštva in pubertete so namreč tako imenovana okna ranljivosti, ko se v telesu dogajajo velike hormonske spremembe. »To so tista obdobja v življenju, ko so v našem telesu zares velike hormonske spremembe in že manjša izpostavljenost hormonskemu motilcu lahko zelo zmoti delovanje našega telesa,« je pojasnila Urša Šmid Božičevič.

Urša Šmid Božičević
Urša Šmid Božičević © zps.si

Otroci so lahko zaradi manjše telesne teže in tanjše kože še bolj izpostavljeni vplivom nekaterih snovi. Poleg tega je njihovo vsakdanje vedenje drugačno od vedenja odraslih – oblačila, denimo, pogosto dajejo v usta. Tudi pri ženskah je lahko izpostavljenost večja zaradi pogostejše uporabe različnih kozmetičnih izdelkov.

Dišave niso nujno koristne. Sogovornica je opozorila tudi na parfume in dišave, ki jih najdemo v kozmetičnih izdelkih, svečah in številnih drugih izdelkih za dom. Njihova glavna naloga je izboljšanje uporabniške izkušnje, ne pa večja učinkovitost izdelka.

Krema ni nič bolj učinkovita, ker lepo diši, sveča tudi ni bolj učinkovita zato, ker ima prijeten božični vonj. Gre izključno za izboljšanje uporabniške izkušnje.

Nekatere dišavne snovi so tudi alergene, zato svetuje zmernost pri njihovi uporabi in dobro prezračevanje prostorov. Prijeten vonj doma lahko ustvarimo tudi drugače: s peko kruha, piškotov ali potice, ne da bi morali posegati po dragih dišečih svečah.

Kako izbrati varnejša oblačila in izdelke?

Potrošnik nevarnih kemikalij pogosto ne more prepoznati, saj jih ne vidi in ne zazna po vonju. Zato po besedah sogovornice odgovornosti za varnost izdelkov ne smemo prelagati zgolj na posameznika. »Prvič, to nikakor ni naloga potrošnika, in drugič, ni potrebno, da imamo diplomo iz kemije, da bomo kupili varno majčko ali pa varno igračo. To bi moralo biti sistemsko urejeno,« je opozorila.

Kljub temu lahko pri nakupih upoštevamo nekaj priporočil:

  • Pri tekstilu, če je le mogoče, izbirajmo naravne materiale.
  • Pozorni bodimo na zaupanja vredne okoljske oznake, kot so okoljska marjetica in certifikat Oeko-Tex.
  • Izogibajmo se nepotrebnim potiskom in dodatnim obdelavam tekstila.
  • Nova oblačila, ki prihajajo v neposreden stik s kožo, pred prvo uporabo operimo.
  • Ne pretiravajmo z nakupovanjem in oblačila uporabljajmo čim dlje.
  • Pri kozmetiki bodimo pozorni na sestavine in omejimo nepotrebno uporabo odišavljenih izdelkov.

Pranje oblačil lahko zmanjša količino nekaterih kemikalij. Test spodnjega perila je pokazal, da se je po pranju količina bisfenolov zmanjšala. Vendar to ne pomeni, da smo težavo v celoti odpravili. »Gre za izredno obstojne kemikalije, ki se kopičijo v okolju. Morda bomo res izprali nevarne kemikalije iz našega predala za perilo ali omare, hkrati pa bodo skozi druge vire, kot so voda, zrak in hrana, ponovno prišle v naš dom,« je opozorila.

Posebej previdni bodimo pri nakupih na priljubljenih spletnih tržnicah, kjer je večja verjetnost, da naletimo na izdelke, ki vsebujejo celo kemikalije, prepovedane na evropskem trgu. Dodatno tveganje predstavljajo tudi neustrezni varnostni standardi izdelkov.

Zato je pomembno, da že pri nakupu izbiramo izdelke, pri katerih je verjetnost prisotnosti nevarnih snovi manjša. Pozor pri nakupih na spletnih tržnicah. Cena in blagovna znamka nista zagotovilo za varnost ali kakovost. Primerjalni testi namreč kažejo, da so lahko dobri in slabi izdelki v vseh cenovnih razredih. Urša Šmid Božičevič zato svetuje, da potrošniki pred nakupom preverijo rezultate primerjalnih testov Zveze potrošnikov Slovenije.

Zakonodaja mora slediti razvoju kemikalij. Pomemben del delovanja potrošniških organizacij je tudi opozarjanje odločevalcev na pomanjkljivosti zakonodaje. Ta namreč pogosto zaostaja za hitrim razvojem kemične industrije. Kot primer je sogovornica navedla bisfenol A, ki je že omejen na nekaterih področjih, vendar imajo lahko tudi drugi bisfenoli, ki ga nadomeščajo, podobne negativne učinke. »Proizvajalci zamenjujejo neko kemikalijo, ki jo že poznamo in za katero vemo, da povzroča težave, z neko zelo podobno kemikalijo, ki pa še ni omejena,« je pojasnila pojav tako imenovane obžalovanja vredne zamenjave.

Postopki omejevanja nevarnih kemikalij na ravni Evropske unije lahko trajajo tudi deset ali dvajset let. Zato si potrošniške organizacije prizadevajo za jasnejša pravila in širše omejitve, denimo za celotno skupino bisfenolov.

Ob koncu pogovora je Urša Šmid Božičevič poudarila, da lahko tudi sami veliko naredimo za zmanjšanje izpostavljenosti: izogibajmo se segrevanju hrane v plastičnih posodah, redno zračimo prostore, skrbimo za čistočo, saj se lahko nevarne snovi zadržujejo tudi v prahu, ter predvsem kupujmo premišljeno. »Potrošniki imamo moč in uporabimo jo,« je sklenila. Z odgovornimi nakupnimi odločitvami ne skrbimo le za svoje zdravje, ampak spodbujamo tudi proizvajalce, da nam ponudijo varnejše izdelke.

Svetovalnica

VIDEOTEKA

  • Duhovnik Marijan Markežič (photo: Matjaž Merljak) Duhovnik Marijan Markežič (photo: Matjaž Merljak)

    Umrl je duhovnik Marijan Markežič

    Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik.

    Avdio player - naslovnica