Andrej Šinko
Andrej Šinko je novinar Radia Ognjišče.
Šestnajst članic Evropske unije, štiri članice Nata ter Ukrajina, Makedonija in Avstralija so se odločile za izgon različnega števila ruskih diplomatov. Razlog za izgon je vpletenost Moskve v napad z živčnim strupom na dvojnega agenta Skripala in njegovo hčerko v Veliki Britaniji. Slovenija je v skupini enajstih držav članic Evropske unije, ki odločitve o izgonu ruskih diplomatov niso sprejele in veljajo za tako imenovane prijateljice Rusije. Moskva za usklajen izgon ruskih diplomatov krivi ZDA, ki da so v zvezi s tem pritisnile na zaveznice. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal protiukrepe.
V maju oziroma juniju se nam obetajo parlamentarne volitve. Uveljavljene stranke so nanje v veliki meri že pripravljene, novoustanovljene pa še intenzivno pripravljajo programe in iščejo kandidate. Neuradna kampanja je sicer že v polnem teku.
Evropska unija in Velika Britanija sta dosegli dogovor o prehodnem obdobju po brexitu. To bo trajalo do konca decembra 2020, torej 21 mesecev, kar je dovolj blizu dvema letoma, kolikor je želela britanska stran, je pojasnil glavni britanski pogajalec David Davis. Prvi mož pogajalske skupine unije Michel Barnier pa je poudaril, da Velika Britanija po dogovoru ne bo več sodelovala pri odločanju unije, bo pa ohranila vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik, zato bo tudi morala spoštovati vso evropsko zakonodajo, enako kot članice unije.
Na predsedniških volitvah v Rusiji je po pričakovanjih slavil aktualni predsednik Vladimir Putin, ki ga je podprlo 76,7 odstotka volivcev. To je Putinov najboljši izid v skoraj dveh desetletjih, odkar vodi državo kot predsednik ali premier. Na drugo mesto se je uvrstil predstavnik ruske komunistične partije Pavel Grudinin, ki ga je podprlo 11,8 odstotka volivcev, nacionalista Vladimirja Žirinovskega pa 5,7 odstotka. Za televizijsko voditeljico Ksenijo Sobčak je glasovalo 1,7 odstotka Rusov, ostali štirje kandidati so dobili po manj kot odstotek glasov. Preštetih je bilo 99,8 odstotka glasovnic.
Predstavniki katoliških vzgojno izobraževalnih ustanov Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc in Vladimir Anžel poudarjajo, da njihove ustanove v vzgojno izobraževalnem procesu strmijo k odličnosti in si prizadevajo za prenos krščanskih vrednot. Ob tem pojasnjujejo, da se v vrtcih, osnovnih šolah in gimnazijah trudijo za celosten razvoj otrok in mladostnikov, da bodo ti v prihodnosti prispevali k skupnemu dobremu. O omenjenem in še nekaterih temah so v tednu katoliškega šolstva spregovorili za oddajo Pogovor o.