Švicarski škofi: prepoved minaretov udarec verski svobodi
Cerkev po svetu | 30.11.2009, 18:03
Na referendumu v Švici se je za prepoved gradnje minaretov izreklo 57,5 odstotkov Švicarjev. Izid je precejšnje presenečenje, saj so javnomnenjske raziskave napovedovale, da bodo volivci predlog z majhno večino zavrnili. V Švici so doslej zgradili štiri minarete, med drugim v Ženevi in Zürichu, načrtujejo pa še izgradnjo petega. Švicarska vlada je volivce sicer pozvala, naj predlog na referendumu zavrnejo. Presenečenje nad izidom referenduma je izrazila tudi švicarska škofovska konferenca, ki je menila, da je to udarec verski svobodi. Svoj komentar je za Radio Vatikan povedal generalni tajnik švicarske škofovske konference msgr. Felix Gműr.
Škofje po besedah generalnega tajnika švicarske škofovske konference msgr. Felixa Gműrja z odločitvijo na referendumu niso zadovoljni. Prepričani so, da je to udarec verski svobodi v državi. Drugi vatikanski cerkveni zbor namreč pravi, da mora biti vsem religijam dovoljena izgradnja verskih objektov. Vsekakor pa bo to po prepričanju škofov negativno vplivalo tudi na vključevanje muslimanskih priseljencev v švicarsko družbo. In zakaj je prišlo do takšne odločitve? Msgr. Gműr takole odgovarja: „Ljudje se bojijo drugih ljudi, ki prihajajo od daleč, saj jih ne razumejo. Potem pa je bila tudi zelo agresivna propaganda proti njim. Niso govorili le o minaretih, ampak tudi o ekstremistih.“
Ta strah lahko po mnenju škofov premagamo tako, da se med seboj bolje spoznamo. Dokaz za to je tudi referendumski izid. V mestih, kjer živi največjih odstotek muslimanov, namreč ljudje referenduma niso podprli. Vedno se bojimo tega, kar ne poznamo, še dodaja msgr. Gműr.
Pobudniki referenduma so tudi trdili, da je religija privatna zadeva, ki naj ne bi imela vpliva na javno življenje. To pa po mnenju škofov nikakor ne drži. In kakšno je sporočilo škofov?
„Da moramo zdaj, še bolj kot prej, pomagati kristjanom, ki živijo v islamskih državah. Tam namreč kristjani niso svobodni. Ne morejo graditi cerkva in moliti na javnih mestih. Zato se moramo zdaj še bolj kot prej boriti za te kristjane“, še dodaja msgr. Gműr.
