Odzivi medijev na spremembe v Cerkvi na Slovenskem
Slovenija
V medijih danes še vedno odmevajo spremembe v Cerkvi na Slovenskem. Naj spomnimo, da je ljubljanska nadškofija ob odstopu nadškofa Alojza Urana iz zdravstvenih razlogov, dobila novega nadškofa Antona Stresa. Za novega mariborskega nadškofa pomočnika je bil imenoval Marjan Turnšek, murskosoboško škofijo pa bo v prihodnje vodil škof Peter Štumpf.
Časnik Delo in Večer sta izpostavila predvsem besede novega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa, ki je v soboto dejal, da se Cerkve ni treba bati. Po njegovih besedah sicer Cerkev za vernike pričakuje enake možnosti, kakor jih ima Cerkev v drugih primerljivih evropskih državah.
Janez Markeš nadškofa Stresa opiše v luči predsednika Komisije pravičnost in mir, kjer je poudarjal, da vloga Cerkve ni reševanje političnih problemov, ampak to, da opozarja na problem pravičnosti. Tako je bilo v primeru arbitražnega sporazuma s Hrvaško, kot tudi ob imenovanju Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti. Po drugi Strani pa je Markeš prepričan, da se bo Stres zavzemal za to, da bi Cerkev postala partner države in ne njen nasprotnik. Interpretacija ločitve med Cerkvijo in državo bo tako po njegovem mnenju prav gotovo tema razprav. „Ključno vprašanje za prihodnost slovenske katoliške cerkve je“, še piše Markeš, „ali se je (še) zmožna odzvati na realne probleme sodobnih ljudi, tako na družbeni kot na osebni ravni. Je novi nadškof osebnost, ki bo to zmogla?“ se še vpraša Janez Markeš.
Ali Žerdin v časniku Dnevnik pa piše o razlikah med sedanjim in nekdanjim ljubljanskim nadškofom. Nadškof Uran je po njegovih besedah človek mehkobe, dr. Stres pa mož ostrega uma, vrhunski intelektualec. V sedemdesetih letih ga je tedanja partijska oblast uvrščala med „jastrebe“, ki bi jim veljalo pristriči peruti. Druga razlika med njima pa je po besedah Alija Žerdina tudi v tem, da je Stres pogajalec, kar nadškof Uran ni bil. Zato bo, kot je zapisal Žerdin, nov krog pogajanj z državo ključna zadolžitev novega ljubljanskega nadškofa. Pri tem navaja njegovo dobro poznavanje politike. Svoj prispevek pa sklene takole: „75 let, ko naj bi se upokojil, bo dopolnil leta 2016. Čaka nas sedem živahnih let.“
MD
