Personalne spremembe v Cerkvi na Slovenskem
Cerkev na Slovenskem | 28.11.2009, 13:23
Danes, v soboto, 28. novembra 2009, je papež Benedikt XVI. določil nekatere personalne spremembe v Cerkvi na Slovenskem. Sveti oče Benedikt XVI. je sprejel odpoved službi dosedanjega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana ter za njegovega naslednika imenoval dosedanjega mariborskega nadškofa koadjutorja in celjskega apostolskega administratorja msgr. dr. Antona Stresa. Nadškof Uran je namreč po kan. 401, § 2 Zakonika cerkvenega prava (ZCP) v posebnem pismu svetemu očetu podal odpoved službi, da ljubljanska nadškofija ne bi trpela zaradi njegovega slabega zdravja.
Nadškof Uran je bil za ljubljanskega škofa ordinarija imenovan 25. oktobra 2004, ko je bil škofovski sedež izpraznjen po imenovanju nadškofa msgr. dr. Franca Rodeta za prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. Nadškof Uran bo po predaji nadškofije nasledniku ohranil naslov nekdanjega ljubljanskega nadškofa metropolita.
Spremembe v mariborski metropoliji
Papež Benedikt XVI. je dosedanjega murskosoboškega škofa msgr. dr. Marjana Turnška imenoval za nadškofa pomočnika mariborskemu nadškofu metropolitu msgr. dr. Francu Krambergerju. Zakonik cerkvenega prava predvideva, da Sveti sedež v določeni krajevni Cerkvi (škofiji ali nadškofiji) lahko imenuje škofa pomočnika, ki ima tudi sam posebna pooblastila in pravico nasledstva (prim. kan. 403 ZCP).
Sveti oče je prav tako dosedanjega mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa imenoval za škofa ordinarija v Murski Soboti.
Škof Turnšek je bil za murskosoboškega škofa imenovan 7. aprila 2006, škof Štumpf pa je bil 24. maja 2006 imenovan za pomožnega škofa v Mariboru.
Vsi škofje bodo prevzeli novo službo, ko bo vsak od njih pristojnim pokazal papeževo pismo o imenovanju (prim. kan. 382 ZCP).
Besedilo je posredoval msgr. dr. Santos Abryl y Castelló, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji.
V soboto, 28. novembra 2009, je sveti oče Benedikt XVI. dosedanjega mariborskega nadškofa koadjutorja in apostolskega administratorja celjske škofije msgr. dr. Antona Stresa imenoval za 35. rezidencialnega ljubljanskega nadškofa.
Nadškof msgr. dr. Anton Stres se je rodil 15. decembra 1942 v Donački gori v župniji Rogatec. Prva štiri leta je osnovno šolo obiskoval v Donački gori, štiri leta nižje gimnazije pa v Rogaški Slatini. Srednjo šolo je obiskoval na Interdijecezanski srednji školi za spremanje svećenika u Zagrebu, kjer je leta 1962 maturiral. V letih 1962 in 1963 je v Ohridu v Makedoniji služil vojaški rok. Dne 22. avgusta 1960 je vstopil v Misijonsko družbo lazaristov v Beogradu. Leta 1963 se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je končal tri letnike. Študij je jeseni leta 1966 nadaljeval na teološki fakulteti pariškega Katoliškega inštituta (Institut Catholique de Paris). Tam je leta 1969 opravil licenciat iz teologije, magisterij iz filozofije pa na Filozofski fakulteti istega inštituta leta 1972.
Dne 1. oktobra 1974 je doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani z disertacijo z naslovom Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji, dne 30. novembra 1984 pa je doktoriral tudi iz filozofije na že omenjenem Katoliške inštitutu v Parizu z disertacijo z naslovom Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri Marxu.
Asistent na Teološki fakulteti v Ljubljani je postal 17. novembra 1972, visokošolski učitelj pri Katedri za filozofijo pa 3. oktobra 1974. Dne 14. februarja 1977 je postal docent, 7. septembra 1985 izredni profesor, 26. maja 1990 pa redni profesor pri isti katedri. Od leta 1983 do 1993 je bil predstojnik Katedre za filozofijo, od leta 1988 je bil predstojnik Inštituta za filozofijo in družbeno etiko. Med leti 1985–1987 in 1997–1999 je bil prodekan Teološke fakultete. Oktobra 1999 je prevzel službo dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in jo opravljal do 1. septembra leta 2000.
V misijonski družbi je bil v obdobju 1988–1997 provincialni predstojnik (vizitator) jugoslovanske, pozneje pa slovenske province. Od leta 1985 je predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK).
Papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 13. maja 2000 imenoval za ptujskega naslovnega in mariborskega pomožnega škofa. V škofa je bil v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika posvečen 24. junija 2000. Za škofovsko geslo si je izbral geslo: »Vse zaradi evangelija,« ki povzema citat apostola Pavla: »Vse delam zaradi evangelija.« (prim. 1 Kor 9,23)
Nadškof msgr. dr. Anton Stres je bil od leta 1995 do 1999 podpredsednik Evropske konference Komisij Pravičnost in mir, od leta 1997 je konzultor (svetovalec) Papeškega sveta Pravičnost in mir v Rimu (Vatikan), od leta 2004 pa je tudi predstavnik SŠK pri COMECE v Bruslju. Od leta 1997 vodi Komisijo SŠK za ureditev odnosov z državo. Pri SŠK je odgovoren tudi za duhovno oskrbo v Slovenski vojski, za pogajanja z mednarodnimi ustanovami v Združenju slovenskih katoliških skavtov in skavtinj. Leta 2007 je bil izvoljen za podpredsednika Slovenske škofovske konference.
Napisal je 18 knjig in brošur ter več kot 300 znanstvenih in strokovnih razprav ter poljudnih člankov v različnih revijah in časopisih.
Ob ustanovitvi novih škofij v Cerkvi na Slovenskem dne 7. aprila 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za prvega škofa novoustanovljene celjske škofije. Za njenega škofa je bil umeščen 21. maja 2006 v Celju. 31. januarja letos je bil imenovan za nadškofa koadjutorja Nadškofije Maribor. Od imenovanja za nadškofa koadjutorja je opravljal tudi vlogo apostolskega administratorja Škofije Celje.
Življenjepis nadškofa metropolita msgr. mag. Alojza Urana
Papež Benedikt XVI. je v soboto, 28. novembra 2009, sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana zaradi njegovega slabega zdravja v skladu s kan. 401, § 2 Zakonika cerkvenega prava (ZCP). Nadškof Uran bo po predaji nadškofije nasledniku ohranil naslov nekdanjega ljubljanskega nadškofa metropolita.
Nadškof Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno Goro v kmečki družini kot zadnji od treh otrok. Maturiral je leta 1964 na bežigrajski gimnaziji. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani ga je nadškof Jožef Pogačnik na praznik apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija 1970 posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel 12. julija 1970 v domači župniji Šmartno pod Šmarno Goro.
Svojo prvo duhovniško službo je kot stolni vikar (kaplan) nastopil v stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1973. Od leta 1973 do 1977 je bil na študiju v Rimu. Na Katehetskem institutu Pedagoške fakultete Papeške salezijanske univerze je opravil katehetsko pedagoško specializacijo in leta 1977 študij zaključil z magisterijem o katehezi odraslih. Po vrnitvi v Ljubljano je istega leta postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za župnika župnije Ljubljana – Šentvid.
Dne 16. decembra 1992 ga je sveti oče Janez Pavel II. (1978–2005) imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa, dne 31. decembra 1992 pa je bil imenovan za kanonika in dekana stolnega kapitlja ter za arhidiakona prvega arhidiakonata. Na praznik Gospodovega razglašenja 6. januarja 1993 je bil v Rimu posvečen v škofa. Ob posvečenju si je za geslo izbral geslo: »Da, Oče.«
Bil je član Škofijskega in Medškofijskega katehetskega sveta, član in voditelj Komisije za duhovne poklice ter predavatelj na Teološko-pastoralni šoli, ki deluje v okviru Teološke fakultete v Ljubljani, v Novem mestu, Kopru in Novi Gorici. Bil je tudi voditelj Škofijskega odbora za duhovne poklice in odgovoren za duhovne poklice pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Leta 1996 je pripravljal in koordiniral prvi papežev obisk v Sloveniji. Od leta 2000 do 2006 je bil delegat SŠK za pastoralo Slovencev po svetu.
Dne 25. oktobra 2004 je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita, umeščen pa je bil 5. decembra 2004 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Msgr. Alojz Uran je bil 34. rezidencialni škof ljubljanske nadškofije in četrti metropolit po obnovi ljubljanske metropolije leta 1969 ali peti metropolit v zgodovini ljubljanske (nad)škofije.
Kot ljubljanski nadškof je bil veliki kancler Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Dne 6. decembra 2004 je bil imenovan za podpredsednika Slovenske škofovske konference, dne 21. januarja 2005 pa je bil imenovan za člana 7. razreda za svetovne religije pri Evropski akademiji znanosti in umetnosti. Dne 11. oktobra 2005 je bil imenovan za odgovornega škofa v Slovenski oznanjevalni komisiji. Na 34. redni seji Slovenske škofovske konference 16. marca 2007 so ga slovenski škofje v skladu s statutom SŠK izvolili za predsednika SŠK.
Življenjepis nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška
V soboto, 28. novembra 2009, je papež Benedikt XVI. msgr. dr. Marjana Turnška imenoval za mariborskega nadškofa pomočnika (episcopum coadiutorem) mariborskemu nadškofu metropolitu msgr. dr. Francu Krambergerju. Zakonik cerkvenega prava (ZCP) predvideva, da Sveti sedež v določeni krajevni Cerkvi (škofiji) lahko imenuje škofa pomočnika, ki ima tudi sam posebna pooblastila in pravico nasledstva (prim. kan. 403 ZCP).
Marjan Turnšek se je rodil 25. julija 1955 v Celju. Leta 1970 je maturiral na Celjski gimnaziji in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1981 diplomiral in bil tudi posvečen v duhovnika. Nato je štiri leta služboval kot kaplan v župniji Sv. Martina v Velenju.
Podiplomski študij je nadaljeval v Rimu na Papeški univerzi Gregoriana. Magisterij je dosegel leta 1987, doktorat pa 1990 z disertacijo Cerkev in zakramenti v teologiji predkoncilskega obdobja in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora: Raziskava o odnosu med teologijo o zakramentih in naukom o Cerkvi. V tem času je na Vatikanski šoli za bibliotekarstvo (Bibliotheca apostolica Vaticana) diplomiral tudi iz bibliotekonomije.
Od leta 1990 dalje je kot znanstveni sodelavec na Kongregaciji za zadeve svetnikov sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška (1999), zlasti na področju dodatnega raziskovanja in strokovnega predstavljanja njegovega lika širši javnosti, kot zunanji strokovni sodelavec pa še naprej sodeluje pri postopku za njegovo kanonizacijo. Od leta 1993 je član združenja Europäische Gesellschaft für katholische Theologie, bil pa je tudi član tajništva sinode (plenarnega zbora) Cerkve na Slovenskem pri Slovenski škofovski konferenci (1997–2001).
Od leta 1990 z rednimi in izbirnimi predavanji, vajami in seminarji s področja sistematične (dogmatične) teologije poučuje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani na enoti v Mariboru. Sodeloval je pri nastajanju in izvajanju Šole za animatorje, ki je razširjena po vsej Sloveniji, in pri nastajanju učbenikov za predmet Vera in kultura na cerkvenih katoliških gimnazijah. Leta 1994 je bil imenovan za rektorja Bogoslovnega semenišča v Mariboru, leta 1999 pa za kanonika tamkajšnjega stolnega kapitlja.
Z raznimi predavanji in prispevki sodeluje na številnih tečajih, seminarjih in strokovnih simpozijih za študente in izobražence ter za zdravstvene in pedagoške delavce. Po župnijah o teoloških temah pogosto predava za različne skupine.
Meti leti 1993–2003 je bil glavni urednik Slomškovega lista, ki ga izdaja postulatura postopka za Slomškovo kanonizacijo s sedežem v Rimu. V okviru mariborske škofije je bil od leta 1992 do 2005 odgovoren za založniško dejavnost pri Slomškovi založbi.
Med leti 1995–2005 je pogosto sodeloval v radijskih in televizijskih oddajah – tako na nacionalnih programih radia in televizije kot na zasebnih in lokalnih postajah, še posebej na Radiu Ognjišče.
Papež Benedikt XVI. ga je 7. aprila 2006 imenoval za prvega ordinarija murskosoboške škofije. Škofovsko posvečenje je prejel v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti 25. junija 2006. Kot član Slovenske škofovske konference je odgovoren za Slovensko komisijo za karitativno dejavnost, Medškofijsko komisijo za duhovne poklice, je pa tudi predsednik Slovenske Karitas.
Življenjepis murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa
Papež Benedikt XVI. je v soboto, 28. novembra 2009, za novega murskosoboškega škofa ordinarija imenoval dosedanjega mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa.
Dr. Peter Štumpf se je rodil 28. junija 1962 v Murski Soboti, doma pa je iz župnije Beltinci v Prekmurju. Po končani osnovni šoli v Beltincih se je leta 1977 vpisal v Srednjo versko šolo v Želimljem. Leta 1983 je maturiral na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Na redovno življenje v salezijanski družbi1 se je pripravljal v Želimljem, kjer je opravil noviciat in 9. avgusta 1980 izpovedal prve redovne zaobljube.
Po odsluženem vojaškem roku v Zagrebu leta 1983 in vzgojni praksi na Srednji verski šoli v Želimljem se je leta 1984 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Po dveh letih študija filozofije je nadaljeval študij teologije na Teološki fakulteti Salezijanske papeške univerze v Torinu v Italiji in tam leta 1989 diplomiral iz mariologije. Dne 29. junija 1990 ga je mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger v Mariboru posvetil v duhovnika.
Po posvečenju ga je redovni predstojnik imenoval za kaplana v župniji Rakovnik v Ljubljani, kjer je deloval do leta 1993, ko je odšel za kaplana v župnijo Sevnica. Tam je ostal dve leti. V tem času je pri prof. dr. Francetu Oražmu magistriral (1994) iz moralne teologije s tezo Mladostniki in zakrament sprave. Leto za tem je bil imenovan za župnika na Igu, kjer je deloval do leta 1998, nato pa je bil leto dni župnijski upravitelj župnije Zabukovje nad Sevnico. Duhovniška pastoralna pot ga je nato vodila v Maribor. Tam je bil župnik župnije sv. Janeza Boska, leta 2000 pa je bil imenovan za župnika v Veržeju. V tem času je nadaljeval doktorski študij in pod mentorstvom prof. dr. Vinka Potočnika in somentorstvom prof. dr. Bogdana Kolarja leta 2002 na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani promoviral z disertacijo Jožef Klekl st. (1874–1948) kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurje). Od leta 2003 je bil župnik župnije Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Sočasno ga je tedanji ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode imenoval tudi za dekana dekanije Ljubljana-Vič/Rakovnik.
Papež Benedikt XVI. ga je 24. maja 2006 imenoval za mariborskega pomožnega škofa. Škofovsko posvečenje je v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika prejel 10. septembra 2006.
Dr. Štumpf je poznavalec prekmurske zgodovine, še posebej družbenih in cerkvenih razmer na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Posvečal se je pastorali družin, študentov in zakonskih skupin. Kot predavatelj je sodeloval na raznih tečajih za vzgojo župnijskih sodelavcev ter imel stanovska predavanja na ljudskih misijonih in drugih pastoralnih srečanjih. S poljudnoznanstvenimi članki in pogovori sodeluje v nekaterih osrednjih slovenskih cerkvenih medijih.
Pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) je odgovoren za Komisijo za sredstva družbenega obveščanja in za Rafaelovo družbo.
TU SŠK
