Nataša Ličen
Jakob Čuk
Alen Salihović
Herman Van Rompuy  in Catherine Ashton (foto: Evropska komisija)
Herman Van Rompuy in Catherine Ashton

Kaj prinaša lizbonska pogodba?

08.12.2009, 13:45

S prvim decembrom je po vseh zapletih le začela veljati Lizbonska pogodba. Ob tem so v mestu podpisa, portugalski prestolnici, pripravili slovesnost, na kateri so izbranemu občinstvu med drugim spregovorili premier predsedujoče Švedske Fredrik Reinfeldt, predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, prvi stalni predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Vsi so poudarili, kako se z lizbonsko pogodbo začenja novo obdobje. Da gre za pomemben dan v zgodovini Evrope, je bilo slišati tudi v Sloveniji.

Reinfeldt je ob uveljavitvi Lizbonske pogodbe poudaril, da se v Evropi s tem začenja novo obdobje in da je z novo pogodbo Evropska unija pripravljena na nove izzive. Kot je dejal, z Lizbonsko pogodbo evropski državljani dobivajo Unijo, ki bo lahko upoštevale potrebe 27-ih članic po transparentnosti, demokratičnosti in učinkovitosti, Unijo, ki se bo lahko bolje spopadala z izzivi globalizacije. “Naša zveza je zdaj pripravljena izpolniti pričakovanja ljudi. Z Lizbonsko pogodbo bo, tako upam, Evropska unija bolj dostopna in bolj razumljiva svojim državljanom.”

Barroso je poudaril, da se bo v Evropski uniji končno lahko umirila razprava o institucijah, povezava pa bo ves svoj trud lahko vložila v gladek izhod iz gospodarske in finančne krize ter v uresničitev svoje strategije za vzdržnejšo rast do leta 2020.

Slovenski premier Borut Pahor je na dan začetka veljave Lizbonske pogodbe dejal, da gre za pomemben dan v zgodovini Evrope.

Z začetkom veljave Lizbonske pogodbe je povezovanje in sodelovanje v Evropi doseglo novo, kakovostno, višjo stopnjo, je novo evropsko pogodbo pozdravil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. "Katoliška Cerkev se še posebej veseli dejstva, da z današnjim dnem Cerkve postajajo tudi uradne dialoške partnerice Evropske unije. 17. člen Lizbonske pogodbe namreč določa, da Evropska unija priznava identičnost in poseben prispevek Cerkva in verskih skupnosti ter Unijo zavezuje, da z njimi goji odkrit, stalen in transparenten dialog. Ta dialog je praktično obstajal že do sedaj, saj je Komisija škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE),(1) v kateri SŠK zastopa nadškof Anton Stres, v Bruslju vzdrževala redne stike z evropskimi institucijami in z njimi razpravljala o vseh odprtih vprašanjih, ki so zadevala pomembna moralna vprašanja. Poslej bo ta dialog lahko še bolj trden in konstruktiven," je dejals Stres.

Prenova Evropske unije je bila potrebna zaradi novih svetovnih izzivov in povečanja števila držav članic povezave. Potem ko je z zavrnjenima referendumoma v Franciji in na Nizozemskem leta 2005 v vodo padla ideja o evropski ustavi, so voditelji vlad in držav članic Evropske unije 13. decembra 2007 v portugalski prestolnici podpisali Lizbonsko pogodbo. Takoj po podpisu so stekli postopki ratifikacije dokumenta v vsaki od držav članic. A zapletlo se je. Najprej na Irskem, kjer so na referendumu maja lani pogodbo zavrnili. Irci so jo nato na drugem referendumu 2. oktobra letos le podprli, a pogodbe nato ni želela ratificirati Češka. Ko so ji v Evropi obljubili, da bo izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah, ki je del nove evropske pogodbe, jo je ratificiral tudi češki predsednik. Lizbonska pogodba prinaša ogromno sprememb delovanja Evropske unije, po mnenju poznavalcev pa so te spremembe veliko globlje, kot se večina predvsem voditeljev članic povezave pravzaprav zaveda.

Lizbonska pogodba uvaja dva nova vodilna položaja: prvega stalnega predsednika Evropskega sveta ter visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko oziroma zunanjega ministra Evropske unije.

Predsednik Evropskega sveta bo imel dveinpolletni mandat, ki je lahko enkrat obnovljen, funkcija pa bo nezdružljiva s katero koli drugo nacionalno fukncijo. Evropski voditelji so sredi novembra na ta položaj imenovali Belgijca Hermana Van Rompuya, ki bo uradno začel delati z novim letom.

Visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko, ki bo tudi podpredsednik Evropske komisije - opravljal bo delo zdajšnjega visokega predstavnika za zunanjo politiko in komisarja za zunanje odnose - bo izvoljen za pet let hkrati z novo komisijo in bo stalni vodja Sveta ministrov za zunanje zadeve. Ta bo ločen od Sveta ministrov za splošne zadeve, ki mu bo še vedno predsedovalo rotirajoče predsedstvo. Predvidena je tudi vzpostavitev skupne diplomatske službe. Zunanja ministrica Unije je postala Britanka Catherine Ashton, ki je z uveljavitvijo pogodbe že začela delovati.

Z novo pogodbo Evropska unija dobiva enotno pravno entiteto, saj se bosta v eno zlili dve pravni osebi - Evropske skupnosti in Evropska unija. Od 1. decembra ima povezava tudi sedem uradnih ustanov.

Skupna pravna entiteta bo Evropski uniji omogočala podpisovanje mednarodnih sporazumov. Uradni ustanovi sta poleg Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije, Sodišča Evropskih skupnosti in Računskega sodišča po novem še Evropski svet in Evropska centralna banka. Sodišče Evropskih skupnosti se je preimenovalo v Sodišče Evropske unije, Svet Evropske unije pa v Svet ali Svet ministrov.

In Evropski parlanent? Njegova vloga se bo okrepila.

Evropski parlament bo imel po novem 750 poslancev in predsednika. Vanj bo prišlo 18 novih poslancev iz 12-ih držav, med njimi je tudi Slovenija, ki bo imela eno poslanko več - Zofijo Mazej Kukovič. 18 novih poslancev bo najprej le opazovalcev, ki bodo lahko nastopali na zasedanjih odborov, ne pa tudi na plenarnih zasedanjih, poleg tega ne bodo mogli pripravljati dopolnil ali poročil. Tudi glasovati bodo smeli šele, ko bo njihov status uradno potrjen, to pa zahteva vnovično potrditev vseh 27 voditeljev in ratifikacijo v državah članicah. Kdaj se bo to zgodilo, še ni jasno.

Z novo pogodbo se povečuje tudi število področij, na katerih mora akt, ki ga predlaga Evropska komisija, odobriti Evropski parlament. Evropski parlament bo tako po novem soodločal na področju zakonitih migracij, policijskega sodelovanja, prometa, zaščite osebnih podatkov in intelektualne lastnine. Gre za podvojitev vpliva in vloge parlamenta, ki bo s članicami enakopravno soodločal pri sprejemanju kar 90 odstotkov evropske zakonodaje in bo imel podobne pristojnosti kot Svet. Po novem bo parlament soodločal tudi pri kmetijski politiki, zato poznavalci pričakujejo, da bodo spremembe na tem področju v prihodnje hitrejše kot do zdaj, pričakujejo pa tudi, da s tem nekatere države članice ne bodo povsem zadovoljne.

V Lizbonski pogodbi ni omembe simbolov povezave, torej zastave in himne, vsebuje pa tudi klavzulo o izstopu, ki državam članicam omogoča, da zakonito in uradno končajo članstvo v Uniji, ter krepi vlogo državnih parlamentov glede evropskih zadev. Lizbonska pogodba prinaša tudi več posluha za mnenje državljanov, saj bo lahko milijon državljanov iz več držav članic z državljansko pobudo pozvalo Evropsko komisijo, naj pripravi nove predloge.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Evropska Unija, Oddaje

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Naslovnica revije Ognjšče, april 2021 (photo: ARO) Naslovnica revije Ognjšče, april 2021 (photo: ARO)

56. obletnica Ognjišča

"Ne pohujšujte se nad moderno obliko, želimo biti v koraku s časom." Tako beremo v prvi številki revije Ognjišče, ki je luč sveta ugledala na današnji dan leta 1965.