Papež: Zakramente bi morali obhajati dostojno in spodobno
Papež in Sveti sedež
Papež Benedikt XVI. je danes pripravil zadnjo, 44. avdienco v tem letu. Potem ko je nekaj katehez v začetku leta posvetil apostolu Pavlu, se je osredotočil na velike pisce vzhoda in zahoda v srednjem veku. Številna razmišljanja so pokazala na bogastva tega zgodovinskega obdobja, ki ga nekatere stereotipne predstave označujejo za temna stoletja.
Zadnjo sredino katehezo v letu 2009 pa je sveti oče posvetil teologu Petru Lombardu iz 12. stoletja. Vse teologe in duhovnike je po njegovem zgledu povabil, naj imajo pred seboj celotni krščanski nauk kljub težnjam današnjega časa, da bi razvrednotili določene resnice.
Peter Lombardo je bil eno leto pariški škof, bil pa je tudi priznan teolog. Umrl je leta 1160. Razlagal je predvsem dela sv. Avguština v luči pogledov takratnih sodobnih teologov. Njegova velika zasluga pa je tudi v tem, da je uredil dela cerkvenih očetov na skladen in sistematični način. Njihove misli je razdelil v štiri knjige. V prvi govori o Bogu in skrivnosti Svete Trojice; v drugi o stvarjenju, grehu in milosti; v tretji o skrivnosti Učlovečenja; četrto knjigo pa je posvetil zakramentom in stvarem o večnem življenju. Tako je zaobjel skoraj vse resnice katoliške vere. Njegove knjige so bile temelj teološkega študija vse do 16. stoletja.
Pri tem je sveti oče poudaril, kako pomembno je povezati vse vidike naše vere. Tako namreč drug drugega osvetlijo in izrazijo odrešenjski Božji načrt ter središčnost Jezusa Kristusa. Zato je vse teologe in duhovnike, pa tudi vse vernike povabil, naj poglobijo celotno vero, saj bodo le tako odkrili simfonijo, ki nam govori o Bogu in njegovi ljubezni do nas ter našemu odgovoru na njegovo ljubezen.
Pomemben prispevek Petra Lombarda je tudi v odnosu do zakramentov. Poudaril je namreč, da imajo že sami po sebi sposobnost posredovati božje življenje. Pomembna je tako materija, preko katere se nas vidno dotakne Gospod, kot tudi, izgovorjene besede, ki dajo zakramentu duhovni pomen.
»Dragi bratje in sestre, treba je priznati, kako dragoceno in nepogrešljivo je za vsakega kristjana zakramentalno življenje, preko katerega se nas Gospod v občestvu Cerkve dotakne in nas preobrazi.« Pri tem je v Letu duhovnikov povabil predvsem duhovnike k intenzivnemu zakramentalnemu življenju, da bi potem lahko skrbeli tudi za druge ljudi. Zakramente naj bi po njegovih besedah obhajali dostojno in spodobno; z notranjo osebno zbranostjo in sodelovanjem občestva; z občutkom Božje prisotnosti in misijonskega žara. Preko njih nam namreč na viden način naproti prihaja Kristus, je dejal papež, nas očiščuje, preoblikuje in nas naredi deležne njegovega božjega prijateljstva.
