Papež pozval države k podpisu konvencije o protipehotnih minah
Cerkev po svetu
Papež Benedikt XVI. je vse države pozval, naj podpišejo konvencijo o protipehotnih minah in tako v središče svojega delovanja postavijo človeško osebo. Sveti oče je pisal udeležencem druge konference o preučitvi konvencije o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min, ki je nedavno potekala v kolumbijski Cartageni.
V sporočilu, ki ga je podpisal državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, papež države poziva, naj pri političnih in gospodarskih odločanjih v središče postavijo človeško osebe, saj je vsakič, ko se cilji osredotočajo na druge stvari, cena za ljudi in narode previsoka – posledice so namreč lahko tudi izguba življenja, zaviranje razvoja ali ogrozitev prihodnosti družin in skupnosti. Konvencija o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min je pionirka na tem področju, piše papež in dodaja, da je žrtev in njihove družine treba postaviti v središče pozornosti, zaščita nacionalnih interesov pa da nikoli ne sme biti v škodo civilnega prebivalstva, še zlasti pa ne v škodo najranljivejših članov družbe.
Benedikt XVI. v nadaljevanju sporočila poudarja, da sta mir in razvoj v vse bolj globaliziranem in medsebojno odvisnem svetu neločljivo povezana med seboj in nujno potrebna. Posameznik ne more pridobivati ugodnosti in koristi brez drugega, brez sočloveka, še manj pa to lahko počne v njegovo škodo. V tem pogledu sta nepogrešljiva mednarodno sodelovanje in vključevanje manj razvitih držav, na tej podlagi pa je potem mogoče povečati možnosti za vzpostavitev miru po vsem svetu ter za zagotovitev pogojev, potrebnih za blaginjo in celostni razvoj človeške družine, poudarja sveti oče. Mednarodna skupnost, nadaljuje, potrebuje ljudi, ki stremijo k gospodarskemu in človeškemu razvoju, in sicer na podlagi solidarnosti, spremljanja, vzgoje in spoštovanja. Dolžnost vsakega posameznika, da je solidaren ter da v primerjavi z manj razvitimi državami ravna pravično, pa je po papeževih besedah še posebej potrebno in zaželeno v času finančne in gospodarske krize.
Po podatkih Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min je še vedno nevarnost minskih polj v več kot 80. državah sveta. Med najbolj minsko ogrožene države na svetu spadajo Afganistan, Angola, Burundi, Kambodža, Čečenija, Kolumbija, Irak, Nepal in Šri Lanka, pa tudi Hrvaška in Bosna in Hercegovina. Po podatkih mednarodnih organizacij je vsako leto na svetu med 5.400 in 6.800 novih žrtev min in drugih neeksplodiranih sredstev, kar pomeni 450 žrtev vsak mesec in 15 žrtev vsak dan. Danes je na svetu položenih nad 100 milijonov min, ki ostanejo nevarne do 20 let potem, ko so jih položil. Ena pehotna mina stane od 8 do 20 dolarjev, da pa jo razminirajo pa stane 1000 dolarjev.
