Papež pred podnebno konferenco na Danskem pozval k spoštovanju Božjih zakonov

Papež in Sveti sedež | 06.12.2009, 15:08

V pripravi na božične praznike se je na trgu svetega Petra v Vatikanu za opoldansko molitev znova zbralo veliko ljudi. Pozorno so prisluhnili svetemu očetu, ki je spodbujal k poglobljeni veri, ki temelji na zgodovinskih dejstvih Jezusovega prihoda na svet v okoliščinah, ki jih je poznal in v njih deloval tudi njegov predhodnik Janez Krstnik.

Na današnjo drugo adventno nedeljo nam bogoslužje v evangeliju po Luku pripravlja ozadje prizorišča, na katerem se bo kmalu pojavil Jezus, - je svoj opoldanski nagovor začel papež Benedikt XVI. ter nadaljeval, - da Luka govori o Janezu Krstniku ter ga postavlja v natančen zgodovinski okvir, ko našteva tedaj živeče osebnosti. Te so rimski cesar Tiberij, upravitelj Judeje Poncij Pilat, četrtni oblastniki Galileje, Itureje in Abiline: Herod, Filip in Lizanija ter velika duhovnika Hana in Kajfa.

Z vsemi temi navedki hoče evangelist bralca ali poslušalca opozoriti na to, da evangelij ni neka legenda, temveč zapis resničnih dogodkov in je Jezus iz Nazareta, točno v kraj in čas umeščena zgodovinska osebnost. Za tem evangelist opozarja na Božjo Besedo, ki s svojo močjo deluje v Janezu Krstniku, Zaharijevem sinu.

Papež Benedikt XVI. je v nadaljevanju navedel komentar velikega milanskega škofa svetega Ambroža, kjer ugotavlja, da je Božji Sin – pred ustanovitvijo Cerkve – že deloval v svojem ponižnem služabniku. Nanj se je namreč v puščavi spustila Božja Beseda, saj je Cerkev svoj začetek prejela od Boga in ne od ljudi. Božja Beseda je oseba, ki je gonilna moč zgodovine; ona navdihuje preroke, pripravlja pot Odrešeniku in zbira Cerkev. Jezus sam je Božja Beseda, ki je postala meso v Marijinem deviškem telesu. V Jezusu se je Bog v polnosti razodel in nam odprl zaklade svoje resnice in svojega usmiljenja. Božja beseda se je tako spustila na zemljo, ki je dotlej bila puščava, zdaj pa je za vse nas obrodila sadove.

Ob koncu opoldanskega nagovora je sveti oče opozoril, da je najlepši cvet, ki je vzbrstel iz Božje besede, Devica Marija. V Cerkvi, ki je Božji vrt na zemlji, je Marija najimenitnejši cvet. Medtem, ko je Marija vsa Brezmadežna, se mora Cerkev nenehno očiščevati, saj greh zalezuje vse njene člane. V Cerkvi je namreč vedno prisoten boj med puščavo in vrtom, med grehom, ki dela zemljo nerodovitno in milostjo, ki to zemljo napaja, da rodi obilne sadove svetosti. Papež Benedikt XVI. je vse spodbudil, naj se na Božjo Mater obračamo s prošnjo, da bi nam v tem adventu pomaga poravnati naše steze in se prepustiti vodstvu Božje besede.

Papež Benedikt XVI. opozoril na podnebno konferenco

V danski prestolnici se bo jutri začela mednarodna podnebna konferenca, na kateri bodo skušali svetovni voditelji doseči dogovor o globalnem podnebnem sporazumu. Ta bo naslednik t.i. Kjotskega protokola in bo vseboval nove cilje za boj proti klimatskim spremembam. Evropska unija je že pred časom zavzela trdno stališče, da bo prevzela vodilni položaj pri pogajanjih z ostalimi vodilnimi državami sveta. V pričakovanju konference so tudi Cerkve po svetu, ki spodbujajo politične voditelje k ukrepanju. Med njimi so tudi krščanske cerkve v Franciji, oglasil pa se je tudi papež Benedikt XVI..

"Jutri se bo v Kopenhagnu začela konferenca Organizacije združenih narodov o podnebnih spremembah, na kateri si bo mednarodna skupnost prizadevala zajeziti pojav globalnega ogrevanja ozračja. Spodbujam, naj zasedanje pripomore k odkrivanju dejavnosti, ki bodo spoštovale stvarstvo in pospeševale solidarni razvoj, ki bo temeljil na dostojanstvu človekove osebe in bo usmerjen k skupnemu dobremu. Varovanje stvarstva zahteva privzemanje treznega in odgovornega življenjskega sloga in to zlasti v odnosu do ubogih in do prihodnjih rodov. Z željo zagotoviti polni uspeh Konference, vabim vse ljudi dobre volje k spoštovanju zakonitosti, ki jih je Bog položil v naravo in k vnovičnemu odkritju moralne razsežnosti človeškega življenja."

Francoske krščanske cerkve pisale svojemu predsedniku

Kot je poročala agencija SIR, so tamkajšnje krščanske cerkve francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja pozvale naj pritisne na svetovne voditelje v Koebenhavnu, da bodo odprli novo pot za človeštvo v nevarnosti. To je nujna potreba, veliko upanje, pišejo. Besedilo, ki so ga Cerkve objavile v četrtek, so podpisali sopredsedniki krščanskih cerkva v Franciji, in sicer predsednik francoske škofovske konference kardinal Andre Vingt-Trois, predsednik federacije protestantskih cerkva pastor Claude Baty ter metropolit Emmanuel v imenu zbora pravoslavnih škofov v Franciji. Vsi verujejo, da je naša Zemlja dar od Boga, ta pa nam jo je zaupal, da bi jo upravljali s spoštovanjem in pravičnostjo v blagor vseh. Preživetje stvarstva je na kocki, toda tukaj in zdaj so najšibkejši narodi na svetu glavne žrtve krivičnosti prav pred našimi očmi. Ne potrebujemo več velikodušnih obljub, marveč konkretno zavezanost. Spremeniti moramo svoj način življenja, če hočemo razumnejše izkoriščanje virov po svetu. Škofje so pismo sklenili upanjem, da bo konferenca na Danskem naredila znaten korak naprej v tej smeri.