Nadškof Uran: Žal, so se mnoge vrednote izgubile, posebej je ogrožena družina
Cerkev na Slovenskem | 23.12.2009, 16:30
„Pred devetnajstimi leti se je advent našega naroda zaključil in približal se je božič. Plebiscit, ki se je zgodil na današnji dan, 23. decembra 1990, je pokazal izredno zavzetost in enotnost slovenskega naroda,“ je pri maši za domovino izpostavil nadškof Alojz Uran.
Mineva 19. let odkar smo se Slovenci odločili za samostojnost in neodvisnost Slovenije. Plebiscit, ki se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev, je potekal na današnji dan leta 1990. Za samostojnost je glasovalo 88,2 odstotkov vseh volivcev in 95 odstotkov udeleženih na plebiscitu, ki so na vprašanje: »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« odgovorili z »da«. Tako so bili tri dni po plebiscitu, 26. decembra istega leta, razglašeni rezultati. Zato ta dan obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti
Nagovor nadškofa Alojza Urana
pri sv. maši za domovino v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja
Tik pred božičem smo. Čeprav je po naravnem dogajanju v okolju vedno več teme, nosimo v sebi pričakovanje novega življenja in nove luči. Vsa zunanja znamenja (božična drevesa in luči) in notranja hrepenenja (družinska sreča, nežnost in mir) kažejo na presežnost človeškega bivanja. Predniki so nam posredovali adventno in božično izročilo, ki imata globoko in konkretno sporočilo: advent je čas pričakovanja in notranje priprave na božič.
Radost ob pričakovanju Novorojenega otroka je povzeta v Marijini hvalnici (prim. Lk 1,46–56). Ko se je namreč zavedla veličine Božjega nagovora, v katerem ji je angel sporočil, da bo postala mati Odrešenika, je vzkliknila: »Moja duša poveličuje Gospoda!«.
Božje ljudstvo 21. stoletja, pravzaprav pa vsak slehernik išče življenje in pričakuje srečo. Poveličujemo Boga in občudujemo Njegovo iznajdljivo ljubezen, ki vedno najde način, kako bo človeka nagovoril. V božičnih dneh pred dvema tisočletjema je človeštvo nagovoril na najbolj presenetljiv način: Bog je postal majhen otrok, da bi človek lahko postal velik. Nad človeštvom je zasijala Luč, ki od takrat ne preneha svetiti. Bog se je sklonil k nam in postal Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami.
On skrbi za vsakega človeka in vodi tudi narode. Pred devetnajstimi leti se je advent našega naroda zaključil in približal se je božič. Plebiscit, ki se je zgodil na današnji dan, 23. decembra 1990, je pokazal izredno zavzetost in enotnost slovenskega naroda. Rezultati so bili razglašeni 26. decembra. Od takrat dalje obhajamo dan slovenske samostojnosti in enotnosti. Božič je pomenil tudi rojstvo samostojne države. To so bili blagoslovljeni trenutki narodne zgodovine, ki so jih mnogi naši predniki samo sanjali, mi pa smo jih doživeli.
Na takratnem evropskem nebu je zasijala nova zvezda. Začelo se je demokratično obdobje slovenskega naroda. Človekove pravice so iz deklarativnosti prehajale v resničnost. Tudi Cerkve in druge verske skupnosti so se razveselile možnosti svobodnega delovanja v novih razmerah. Koliko napora je v ta prizadevanja vložil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Plebiscit je bil izraz želje slovenskega naroda, da zaživi v demokratični in samostojni državi, kjer bodo univerzalne vrednote, spoštovanje temeljnih človekovih pravic in pravni red, postale obvezujoča norma vseh državljanov. »Kaj neki bo iz tega otroka?« so se spraševali nekateri.
Nadškof Anton Stres, moj naslednik na ljubljanskem nadškofijskem sedežu, je ob tisti priložnosti zapisal: »Vsi, ki zagovarjamo temeljne krščanske vrednote, smo prepričani, da niso samo nepogrešljiva podlaga osebne in družinske sreče, temveč tudi nadaljnjega obstoja našega slovenskega naroda in naše državne skupnosti v združeni Evropi. Naše osnovno stališče je, da je vsak človek – vsako človeško življenje neskončno več vredno, kakor vsak gospodarski interes in uspešnost.«
Žal, so se mnoge vrednote v tem času izgubile, posebej je ogrožena družina. Ob rob novemu družinskemu zakoniku je Komisija Pravičnost in mir pri SŠK v izjavi z naslovom Ohranimo in okrepimo vrednoto družine in zakonske zveze zapisala: »Večja zaščita družine, utemeljene na zakonski zvezi med možem in ženo, je nujno potrebna za celosten razvoj človeške osebe in njeno dostojanstvo ter tudi za trdnost, mir in prihodnost naroda in države«.
Ob 19. obletnici slovenske samostojnosti verjamem, da smo vsi, ki smo v slovenskem prostoru odgovorni za skupno dobro vseh državljanov ljube domovine Slovenije, pripravljeni in sposobni za skupno dobro narediti še več, posebej za duhovni blagor in odprtost za življenje.
Kljub temu, da smo po Božji milosti v preteklosti že prejeli dar samostojne države ter večje udeležbe ljudi pri pomembnih družbenih odločitvah, ne pozabimo, da je skrb za demokracijo in spoštovanje človekovih pravic naša stalna naloga. Kristjani smo še posebej poklicani, da si v duhu družbenega nauka Cerkve prizadevamo za skupno dobro, za človekovo dostojanstvo in solidarnost. To lahko naredimo v vsakdanjem življenju in pokažemo z udeležbo na volitvah ter z dejavnim sodelovanjem v civilni družbi, ki je poklicana k temu, da političnim silam sprašuje vest o tem, koliko so ljudem v resnici blizu.
Kakor se je Krstnikov oče Zaharija zahvalil za življenje sina Janeza, tako se tudi mi z evharistijo zahvaljujemo za dar samostojnosti in enotnosti domovine Slovenije. Zahvalimo se Gospodu, »ki je obiskal svoje ljudstvo in nas rešil«. Zavedajmo se, da država uresniči svojo vlogo, ko za vse državljane resnično postane domovina.
Zahvala velja tudi vsem, ki na različnih področjih javnega in zasebnega življenja z odgovornostjo in zavzetostjo delajo za skupno dobro.
Naj nas božična skrivnost med seboj poveže in usmerja k blagru človeka, naših družin, države in naroda. Naj nas prevzame sporočilo angelov: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji …
V duhu teh besed vam vsem želim lepo in doživeto praznovanje Gospodovega rojstva in obilje Božjega blagoslova v letu 2010.
