Praznik brezmadežnega spočetja device Marije
Cerkev na Slovenskem | 07.12.2009, 14:00
V torek, 8. decembra bomo v Katoliški Cerkvi obhajali slovesni praznik brezmadežnega spočetja device Marije. Nauk o Marijinem brezmadežnem spočetju izhaja iz dejstva, da je bila Marija naravno spočeta kakor vsak drug otrok. Bog jo je izbral za posebno nalogo v zgodovini odrešenja, postala je namreč Božja Mati. Zaradi njenega poslanstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha in je bila ob prvem trenutku bivanja deležna posvečujoče milosti.
Praznik brezmadežnega spočetja Marijo postavlja v območje pojma milosti, ki predstavlja posebno človekovo stanje v Božjem prijateljstvu ali veselje ob Božji bližini. Stanje posvečujoče milosti predstavlja stanje duše, ki je brez greha. Milost je Božji dar, ki ga more vsak človek sprejeti in uresničiti preko lastne svobodne volje. Z izvirnim grehom je prvi človek izgubil posvečujočo milost in s tem prvotno prijateljsko povezanost z Bogom Stvarnikom. Človek zaradi greha prastaršev posvečujoče milosti oz. daru Božjega otroštva izvorno ne more prejeti. Kristjani ta dar prejmemo pri zakramentu sv. krsta, ki nam izbriše izvirni greh, nam da posvečujočo milost in nas vključi v občestvo Cerkve.
Kristjani verujemo, da je bila Mariji milost podarjena z namenom, da je lahko privolila Božjemu povabilu in postala mati Jezusa Kristusa, Božjega Sina.1 Versko resnico o njenem brezmadežnem spočetju je 8. decembra 1854 razglasil papež Pij IX. (1846–1878).
Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je dana človeštvu ne le za ideal in vzor, ampak tudi kot mati upanja, priprošnjica pri Bogu in mati usmiljenja. Praznik nas spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in nas vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi mi trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. S praznikom Brezmadežne priznavamo obstoj izvirnega greha, obenem pa utrjujemo vero v središčni pomen vstajenja, odrešenja in večnega življenja po Jezusu Kristusu.
Po starem običaju so na praznik brezmadežnega spočetja device Marije bogoslovci prvega letnika bogoslovnega semenišča v Ljubljani in Mariboru sprejeti v Marijino kongregacijo slovenskih duhovnikov in bogoslovcev.
