Ob polčasu podnebnih pogajanj
Slovenija Blaž Lesnik
Na pol poti Konference Združenih narodov o podnebnih spremembah so dogajanje pospremile demonstracije po vsem svetu. Pred konferenčnim centrom v Köbenhavnu se je zbralo od 30.000 (ocena danske policije) do 100.000 (ocena organizatorjev) ljudi. Akcija simbolnega prižiganja lučk upanja je bila tudi v Sloveniji.
Demonstracije – njihov namen je pozvati pogajalce, naj pripravijo zavezujoč dogovor o spopadanju s podnebnimi spremembami – so potekale večinoma mirno, a brez incidentov vseeno ni šlo. Pred začetkom pohoda v danski prestolnici je skupina okoli 300 v črno oblečenih mladih začela razbijati izložbe. Policija jih je nemudoma obkolila. Šlo naj bi za pripadnike različnih militantnih skupin iz Severne Evrope, ki so incidente povzročali tudi ob vrhu zveze Nato aprila letos v Franciji.
Prva polovica konference je sicer minila v ozračju postavljanja in medsebojnega obtoževanja. Veliko pozornosti je pritegnilo t.i. dansko besedilo, ki naj bi postavljalo neenake omejitve pri izpustih ogljikovega dioksida na prebivalca za razvite države in države v razvoju. Potem se je zataknilo v skupini G77, kjer se pogajajo države v razvoju, in sicer je ena najmanjših držav na svetu, otoški Tuvalu, blokiral nadaljevanje pogajanj. Ustavilo se je pri enem izmed ključnih vprašanj: ali bo rezultat zasedanja pravno zavezujoč?
V petek se je pogajalcem le uspelo osredotočiti in predstaviti dokument, ki določa ambiciozen načrt zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v naslednjih 40-ih letih. Po njem naj bi industrializirane države prevzele večino bremena za zmanjšanje emisij v bližnji prihodnosti. S skupnimi močmi naj bi zmanjšale emisije toplogrednih plinov za od 25% do 45% do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. V tem času bi večje države v razvoju zmanjšale njihov izpust med 15% in 30%. Skupaj bi vse države zmanjšale emisije ogljikovega dioksida med 50% in 95% do leta 2050.
Vendar pa besedilo ne navaja, koliko denarja bodo bogate države namenile revnejšim za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. To vprašanje ostaja jabolko spora.
Z naslednjim tednom se torej pogajanja prevesijo v drugo polovico, ko se bodo vrha udeležili skoraj vsi svetovni voditelji.
Akcija simbolnega prižiganja lučk upanja je bila tudi v Sloveniji. V Ljubljani se je na Prešernovem trgu zbralo okrog sto ljudi, ki so izrazili svojo zahtevo, da podnebni vrh sprejme nujne in odločne ukrepe. Akcijo so pripravile organizacije, pobudnice kampanje Ukrepaj zdaj! - Umanotera, Focus, Greenpeace v Sloveniji in Brez izgovora Slovenija.
