Radio Ognjišče
Predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin (foto: Tanja Dominko)
Predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin | (foto: Tanja Dominko)

Jana Ahčin: »Javni denar je naš denar in z njim moramo ravnati odgovorno«

| Tanja Dominko

Kako smotrno država, občine in druge javne ustanove porabljajo denar davkoplačevalcev? Kje se najpogosteje pojavljajo nepravilnosti in kakšna je vloga Računskega sodišča pri nadzoru javne porabe? O tem smo v oddaji Pogovor o govorili s predsednico Računskega sodišča Jano Ahčin, ki je opozorila predvsem na nepremišljeno načrtovanje projektov, prehitre spremembe zakonodaje in pomanjkanje odgovornosti za sprejete odločitve.

Računsko sodišče ni sodišče v klasičnem pomenu besede, saj ne izreka sodb in ne obsoja posameznikov. Je najvišja revizijska institucija v državi, katere naloga je nadzirati pravilnost in smotrnost porabe vseh javnih sredstev. Njegova pooblastila so široka, saj lahko preverja poslovanje javnih zavodov, občin, državnih institucij, društev in drugih uporabnikov javnega denarja. Ob ugotovljenih nepravilnostih izda revizijsko poročilo s priporočili in ukrepi, ki jih morajo revidiranci izvesti. Ahčinova je poudarila, da se več kot 90 odstotkov ukrepov, ki jih predlaga računsko sodišče, izvede že med samo revizijo. To kaže, da institucijo uporabniki javnih sredstev dobro poznajo in njena opozorila jemljejo resno.

Ni dovolj, da je poraba zakonita, biti mora tudi smotrna

Predsednica računskega sodišča je posebej opozorila na razliko med pravilnostjo in smotrnostjo porabe. Nek projekt je namreč lahko izpeljan povsem v skladu z zakonodajo, vendar to še ne pomeni, da je bil denar porabljen učinkovito in da je prinesel pričakovane rezultate.

Kot primer je navedla projekt digitalnega opismenjevanja učiteljev, vreden 17 milijonov evrov. Ko je bilo porabljenih že pet milijonov evrov, so ugotovili, da učitelji takšnega izobraževanja sploh ne potrebujejo oziroma zanj ni bilo interesa. Po njenem mnenju bi morali potrebe in cilje preveriti že pred začetkom projekta. »Najslabše je takrat, ko se denar za nek projekt nameni, učinkov pa se sploh ne preverja,« je opozorila.

Podobne težave se pojavljajo tudi pri drugih investicijah. Pogosto se projekti zaženejo prehitro, brez jasnih ciljev, ustrezne časovnice in preverjanja, kdo bodo njihovi končni uporabniki. Dodatno težavo predstavlja pritisk, da je treba sredstva porabiti v tekočem proračunskem letu, sicer se lahko zgodi, da jih uporabnik izgubi. Posledica so lahko tudi nakupi stvari, ki jih v resnici ne potrebuje.

Odgovornost za odločitve pogosto ostane nedorečena

Ahčinova je opozorila, da je ena od pomanjkljivosti sistema tudi premalo jasno opredeljena odgovornost za slabo načrtovane ali izvedene projekte. Ne more biti vedno odgovoren samo minister, saj mora vsak zaposleni na svoji ravni kakovostno opraviti svoje delo. »Vsak bi se moral tega zavedati, pa ne glede na to, na katerem nivoju deluješ. Za odličnost bi si morali prizadevati vsi,« je poudarila. Ob tem jo posebej bolijo lahkotne ocene, da je bil izgubljen denar »samo deset tisoč evrov«. Kot je dejala, se moramo zavedati, da je tudi ta denar prispevek državljanov, ki ga je treba porabiti odgovorno.

Med konkretnimi primeri je omenila nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Računsko sodišče je že pred tem revidiralo načrtovanje sodne stavbe in opozorilo na potrebne ukrepe. Pri poznejšem nakupu pa po njenih besedah niso bili ustrezno opredeljeni niti cilji investicije niti potrebe uporabnikov. Stavbo so kupili tik pred koncem leta, ne da bi pred tem ustrezno preverili njeno primernost in varnostne standarde. Posledica so bili odstopi nekaterih odgovornih, stavba pa še vedno stoji in propada.

Neodvisnost računskega sodišča je tudi finančno vprašanje

Za učinkovito opravljanje nadzora je ključna neodvisnost institucije. Ahčinova je pojasnila, da sama v svoji karieri ni doživljala osebnih pritiskov, so pa bili pritiski v preteklosti usmerjeni tudi v institucijo, zlasti na področju njenega financiranja. Opozorila je tudi na vse pogostejše zakonsko določanje novih obveznih revizij, ne da bi se kdo pred tem vprašal, ali ima računsko sodišče dovolj ljudi in sredstev za njihovo izvedbo. Kot primer je navedla tudi obveznosti, povezane z revizijami financiranja političnih kampanj. V času volilnega leta lahko več kot polovica zaposlenih revizorjev več mesecev dela na teh pregledih, čeprav gre za nadzor zasebnih sredstev, medtem ko morajo hkrati opravljati obvezne revizije državnega proračuna ter zdravstvene in pokojninske blagajne.

Po njenem mnenju bi moralo Računsko sodišče ohraniti možnost, da samo na podlagi analize tveganj presodi, katerim področjem bo namenilo največ pozornosti, saj lahko tako doseže največje učinke za družbo.

Občine potrebujejo več znanja, svetniki pa morajo prevzeti svojo vlogo

Posebno pozornost je namenila tudi poslovanju občin. Računsko sodišče je v svojem delovanju pregledalo že vse slovenske občine, pri čemer se napake pogosto pojavljajo pri plačah, dodatkih, javnih naročilih in investicijah. Zlasti manjše občine imajo težave zaradi zahtevne in pogosto spreminjajoče se zakonodaje, za katero nimajo vedno dovolj strokovnega znanja. Ahčinova je ob tem poudarila, da nepravilnosti pogosto niso posledica namernega ravnanja, ampak nepoznavanja predpisov. Občine po njenih besedah priporočila računskega sodišča dobro sprejemajo in jih uporabljajo za izboljšanje svojega poslovanja.

Pomembno vlogo pri nadzoru imajo tudi občinski svetniki. Njihova funkcija ni zgolj formalna, temveč morajo spremljati delo občine in nadzirati porabo javnega denarja. »Občinski svetniki morajo spremljati delo občine, morajo nadzirati. Svetniki ne vzamejo svoje naloge resno, se ne podučijo, ne pogledajo,« je opozorila. Priporočila jim je, naj se seznanijo z revizijskimi poročili svoje občine, pa tudi s poročili primerljivih občin, saj lahko v njih najdejo pomembna opozorila in dobre prakse.

Državljani lahko opozorijo na nepravilnosti

Računsko sodišče pri svojem delu upošteva tudi pobude javnosti. Posamezniki lahko sum nepravilnosti prijavijo prek obrazca na spletni strani ali po elektronski pošti. Vse prejete pobude obravnavajo in prijaviteljem odgovorijo, čeprav zaradi omejenih kadrovskih in drugih zmogljivosti ne morejo preveriti vsakega primera. 

Na spletni strani so javno dostopna tudi vsa revizijska poročila, ki so lahko koristno orodje za občane, občinske svetnike in vse, ki jih zanima poraba javnega denarja. V zaključku pogovora je predsednica računskega sodišča opozorila še na nepremišljene spremembe zakonodaje, ki jih pogosto spremljajo predvolilne obljube in različni dodatki oziroma ugodnosti. Ob napovedih zniževanja davkov se je treba vprašati, kako bo država nadomestila izpad prihodkov in zagotovila financiranje zdravstva, šolstva ter drugih javnih storitev.

»Če se davkov pobere 13 milijard, se jih tudi porabi 13 milijard. Kje bomo porabo zmanjšali, da bomo lahko davke znižali?« se je vprašala. Po njenem mnenju bi morale biti premišljenost, strokovnost in ohranjanje izkušenih kadrov stalnica pri upravljanju države, ne glede na to, katera vlada je na oblasti. Predvsem pa bi se morali vsi, ki odločajo o javnem denarju, zavedati, da je ta denar skupen in da je treba z njim ravnati tako odgovorno, kot bi ravnali z lastnim.

VIDEOTEKA

  • Duhovnik Marijan Markežič (photo: Matjaž Merljak) Duhovnik Marijan Markežič (photo: Matjaž Merljak)

    Umrl je duhovnik Marijan Markežič

    Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik.

    Avdio player - naslovnica