Papež Leon med mašo v Paysanduju | (foto: Vatican Media)
Papež v Urugvaju: Vera naj povezuje ljudi in odpira poti prihodnosti
Svet | Andrej Šinko
Papež Leon XIV. je med mašo v urugvajskem mestu Paysandú vernike spodbudil, naj z novo zavzetostjo živijo svoje krščansko poslanstvo. Spomnil je na bogato dediščino oznanjevalcev evangelija, ki so skozi zgodovino oblikovali versko in družbeno podobo te južnoameriške države, ter poudaril, da je danes odgovornost za prenos vere na ramenih sedanjega rodu.
Po njegovih besedah kristjani niso lastniki evangeljskega sporočila, ampak njegovi skrbniki. Dar vere so prejeli od prednikov in ga morajo zvesto prenašati naprej, predvsem mladim generacijam, ki se soočajo z novimi izzivi sodobnega sveta.
Mostovi, ki povezujejo
Osrednji del nagovora je papež namenil podobam iz vsakdanjega življenja urugvajskega naroda. Med njimi je izpostavil mostove, ki povezujejo kraje in države, ter v njih prepoznal podobo poslanstva Cerkve. Verniki so po njegovih besedah poklicani graditi odnose, presegati delitve in ustvarjati prostor srečanja.
Ob tem je opozoril, da je za takšno poslanstvo potrebna trdna duhovna podlaga. Tako kot most ne more obstati brez močnih temeljev, tudi krščansko pričevanje potrebuje korenine v evangeliju, molitvi in zakramentalnem življenju. Le tako lahko verniki ostanejo znamenje upanja in enotnosti v družbi.
Skupnost, ki raste iz skupnih korenin
Papež se je dotaknil tudi podobe palmovcev, ki so značilni za urugvajsko pokrajino. Posamezna palma po njegovih besedah spominja na človeka, ki svoje življenje gradi na Kristusu, celoten palmovec pa na Cerkev, ki živi kot skupnost bratov in sester.
Posebno pozornost je namenil še mateju, tradicionalni južnoameriški pijači, ki predstavlja prijateljstvo, gostoljubje in delitev življenja. Ta preprost simbol po njegovih besedah spominja, da vera ne raste v osamljenosti, ampak v odnosih, srečanjih in medsebojni bližini.
Ob koncu maše je vernike spodbudil, naj z navdušenjem nadaljujejo evangelizacijsko poslanstvo, gradijo mostove do ljudi, podpirajo najbolj ranljive ter ohranjajo živ odnos z Bogom v molitvi. Poudaril je, da Cerkev tudi danes potrebuje skupnosti, ki znajo deliti življenje, sanje in upanje, ter sklenil z mislijo, da Kristus računa na vsakega vernika.
