Drago Jerebic: Bližina je ključna #video

Sociala 10. 10. 2026, 11:11 Nataša Ličen

Partnerski odnos se ne ohranja sam od sebe, je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril zakonski in družinski terapevt doc. dr. Drago Jerebic. Zanj so pomembni občutek varnosti, naklonjenost, spoštljiv pogovor in pripravljenost, da po sporu čim prej znova vzpostavimo stik.

V oddaji Za življenje je doc. dr. Drago Jerebic, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter strokovni vodja in ustanovitelj Družinskega inštituta Bližina, spregovoril o tem, kako zakonca in partnerja ohranjata bližino. Poudaril je, da se v odnosih ne moremo izogniti nepopolnosti in težjim obdobjem. Pričakovanje, da bi se morala partnerja ves čas dobro počutiti in se v vsem ujemati, po njegovem ni realno.

»Včasih je pač težko,« je dejal. Običajne razlike in manjše zamere same po sebi še ne pomenijo, da odnos ne deluje. Pomembno pa je, da zakonca ob težavah ne začneta takoj panično presojati, ali sta sploh še prava drug za drugega. Jerebic je spodbudil k umirjenemu odzivu in premisleku, preden se odločimo za spremembe.

Vprašanje, ki pomaga ohranjati bližino

Po njegovih besedah se partnerja pogosto začneta oddaljevati, ko se ob drugem ne počutita več varno, sprejeto ali slišano. Ob rojstvu otrok se lahko eden od njiju počuti odrinjenega, medtem ko se drugi zaradi službe ali drugih obveznosti počuti spregledanega. Dogodki, ki jih vsak od partnerjev razume drugače, lahko sčasoma ustvarijo občutek zavračanja.

Jerebic je zato predlagal, da se zakonca večkrat vprašata: »Ali se jaz ob tebi počutim v redu? In kaj lahko jaz naredim, da se ti ob meni počutiš v redu?« Vsako dejanje lahko po njegovih besedah odnos za malenkost zbliža ali pa partnerja nekoliko oddalji.

Naklonjenost se kaže tudi v vsakdanjih, konkretnih dejanjih. Jerebic je opozoril, da ljudje pozornost izražamo in doživljamo na različne načine: z besedami pohvale, skupnim časom, uslugami, darili ali telesno bližino. Partnerja si zato ne smeta predpostavljati, da drugi že ve, kaj potrebujeta. O svojih željah, skrbeh in prizadetosti se morata naučiti spregovoriti spoštljivo in jasno.

K bližini po njegovem prispeva tudi pravična razdelitev vsakodnevnih opravil. Ni dovolj, da eden od partnerjev nalogo opravi šele po večkratnih opominih: tudi skrb za to, da se na delo spomni, lahko pomeni dodatno breme. Ko partnerja opazita trud drug drugega in se o obveznostih dogovarjata, si s tem sporočata, da se cenita.

Po prepiru čim prej znova vzpostaviti stik

Jerebic je izpostavil pomen samokontrole. Partnerja se lahko naučita, da ob jezi najprej naredita premor, zadihata in ne odgovorita impulzivno. To ne pomeni, da težavo zamolčita, temveč da se o njej pogovorita, ko se nekoliko umirita.

Po sporu je pomembno, da se partnerja čim prej znova povežeta. Nekateri potrebujejo več časa, da se umirijo, drugi si želijo pogovor takoj. Jerebic je dejal, da je kratek premor lahko koristen, dolgotrajna tišina pa odnosu škoduje. Če eden še ne zmore začeti pogovora, lahko vsaj pove, da ga je nekaj prizadelo in da se želi k temu vrniti.

Pri opravičilu ni najpomembnejše iskanje krivca. Tudi če človek meni, da ni storil ničesar objektivno napačnega, lahko opazi, da je drugega prizadel, ter ga vpraša, kako se počuti. »Čim prej se naučimo popraviti stvar, opravičiti se,« je poudaril. Pri tem je pomembno, da partner opravičila ne zavrne s posmehom ali očitki, saj bi ga s tem lahko odvrnil od prihodnjih poskusov sprave.

Za odnos je lahko koristna tudi strokovna pomoč. Jerebic je dejal, da je obisk terapevta smiseln tudi preventivno, ne šele takrat, ko je odnos že v hudi krizi. Pari se lahko o odnosih in pričakovanjih pogovarjajo tudi v zakonskih skupinah ali pri pripravi na zakon.
»Velikokrat pademo, se poberemo in se znova učimo,« je sklenil. Po njegovih besedah bližina zahteva vztrajnost, potrpežljivost in pripravljenost, da se po nesporazumu čim prej znova obrnemo drug k drugemu.