Škof Šuštar na Brezjah: Molitev rožnega venca ustvarja v nas Božje okolje

07. 10. 2026, 21:02 Marjana Debevec

Na Brezjah je nocoj potekalo molitveno srečanje Radia Ognjišče, bratov frančiškanov in številnih vernikov, ki so se zbrali pri Mariji Pomagaj. Ob 18. uri smo skupaj molili veseli in svetli del rožnega venca, ob 19. uri je sledila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, po maši pa smo molitev nadaljevali še z žalostnim in častitljivim delom rožnega venca. V skupno molitev so bili povezani tudi poslušalci Radia Ognjišče po domovih. Posebej smo molili za mir v svetu, v molitev pa so verniki vpletali tudi svoje osebne prošnje in zahvale.

Škof Franc Šuštar je v pridigi poudaril, da je praznik Rožnovenske Matere Božje praznik vere in molitve. Ob nocojšnjem srečanju na Brezjah je spregovoril o veliki povezanosti vernikov, ki jo ustvarja molitev rožnega venca – ne le med zbranimi na enem kraju, ampak po vsej Cerkvi in po vsem svetu.

Vsi povezani v veličastni rožni venec

»Tako smo preko svete maše in tudi preko rožnega venca združeni v en ogromen venec vernih ljudi v molitvi, tukaj v Cerkvi in po domovih preko valov Radia Ognjišče.

Ta veličastni venec ima v sebi vse skrivnosti, seveda najprej skrivnosti iz Jezusovega in Marijinega življenja, ima pa v sebi tudi vse skrivnosti, tako vesele, svetle, žalostne in častitljive, vseh nas ljudi, ki smo zbrani v molitvi.

Mi se pridružujemo Jezusovim in Marijinim skrivnostim, Marija, Jezus in svetniki pa se pridružujejo našim skrivnostim življenja.«

Molitev v nas ustvarja svet prostor

Škof Šuštar je posebej spregovoril o tem, kaj se dogaja v človeku, ko moli rožni venec. Besede, ki jih pri njem izgovarjamo, niso prazne, saj izvirajo iz Svetega pisma. Zato molitev deluje tudi takrat, ko človek ni popolnoma zbran ali ko mu misli uhajajo drugam.

»Tudi če ne molimo in ne premislimo vsako besedo posebej, in tudi če smo raztreseni, nas te besede oživljajo in ustvarjajo v nas Božje okolje, prostor Svetega Duha in miru.

Besede Zdrave Marije, Svete Marije, besede Očenaša, besede skrivnosti Jezusovega in Marijinega življenja nas prečiščujejo in ustvarjajo v nas svet prostor.

Človek, ki tako moli, ne bo mogel čez nekaj trenutkov preklinjati, ne bo se mogel jeziti za prazne stvari, ne bo mogel o drugih slabo govoriti, ne bo mogel soditi in opravljati ali se veseliti nesreče drugih ljudi.«

Vera, ki se uči od Marije

V nadaljevanju pridige je škof spomnil na Marijo kot zgled človeka, ki je živel v živem odnosu z Bogom. Marija je bila pozorna na Božje delovanje, poznala je Sveto pismo in je znala v zaupanju odgovoriti na Božje povabilo.

Tudi po Jezusovem trpljenju in vstajenju je skupaj z apostoli vztrajala v molitvi in čakala na izpolnitev njegove obljube.

»Marija je znala biti pozorna, znala je čakati, verovala je in zaupala, da bo Jezus izpolnil svojo obljubo. Apostoli so skupaj z njo vztrajali v molitvi. Naj bo tudi za nas zgled in hkrati prošnja, da bi mi vztrajali v molitvi skupaj z Marijo, s svojimi brati in sestrami in se pustili presenetiti. Naj nam Marija pri tej želji in tej molitvi pomaga.«

Škof je ob tem spomnil tudi na pomen molitve rožnega venca v zgodovini Cerkve. Poudaril je, da izkušnja molitve ni zgolj nekaj, kar bi pripadalo preteklosti. Ljudje so se v različnih preizkušnjah obračali k Bogu in bili po svoji molitvi tudi uslišani.

Čudež pri Lepantu in Dunaju, pa tudi v času komunizma

Spomnil je na zmago kristjanov proti Turkom pri Lepantu leta 1571 in na molitev za zmago ter ohranitev vere in življenja. Omenil je tudi bitko pred Dunajem ter osebne izkušnje ljudi, ki so po molitvi rožnega venca doživeli pomoč in tolažbo.

Posebej pomenljiv pa je bil njegov spomin na slovenske družine, v katerih je skupna molitev skozi generacije pomagala ohranjati vero.

»S hvaležnostjo lahko pomislimo na velik čudež v ne tako oddaljeni preteklosti, ko je molitev rožnega venca, ki je bila prisotna v naših družinah, ohranjala vero v večini našega naroda.

Prav to je bil velik čudež preteklosti, ko družinska molitev je ohranjala cele generacije naših prednikov v tesni povezanosti z Bogom in velikem zaupanju v Marijino pomoč. Tudi temu lahko rečemo, da je bil to velik čudež, ki se je dogajal v našem narodu.«

Ne le nostalgija, ampak povabilo za danes

Po Šuštarjevih besedah ob tem ne smemo ostati zgolj pri spominu na pretekle čase. Tudi naši predniki so živeli s težavami in grešnimi stvarmi, vendar jim je uspelo vero prenesti v naslednjo generacijo.

Zato je danes na vrsti sedanja generacija, da ponovno odkrije skupno molitev in živ odnos z Bogom.

Škof Šuštar je vernike spodbudil, naj molitev rožnega venca ponovno postane družinska molitev, hkrati pa naj se človek nauči z Bogom govoriti o vsem, kar doživlja – o svojih skrbeh, načrtih, težavah, grehih in hrepenenju po svetosti.

Klepetajmo z Bogom!

»Kako zelo je pomembno, da bi se znali pogovarjati z Bogom, da bi znali z njim klepetati o vseh naših stvareh, dogodkih, ljudeh, skrbeh, načrtih, križih in težavah, naših grehih in hrepenenju po svetosti.

Povabim vas, bratje in sestre, da bi v naših molitvah prosili za vztrajnost v veri, za evangelizacijo v našem narodu, za molitev v družinah, za skupno molitev, ko bi skupaj molili in iskali Božjo voljo za bolj polno krščansko življenje.

Pri tem naj nam pomaga Marijin zgled, o katerem smo slišali danes v Božji besedi, v berilu in evangeliju,« je v nagovoru zbranim vernikom na Brezjah in pred radijskimi sprejemniki še dejal ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.