800 let Frančiškovega »prehoda iz življenja v življenje«

Cerkev na Slovenskem 03. 10. 2026, 20:29 Uredništvo Radia Ognjišče

V cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani so se na predvečer godu sv. Frančiška Asiškega, s slovesno sveto mašo in obredom transitus spomnili smrti oziroma prehoda tega velikega svetnika. Sveto mašo je daroval p. Janez Papa, ki je v pridigi poudaril, da Frančiškova zapuščina tudi 800 let po njegovi smrti človeka vabi k preprostosti, ponižnosti, občudovanju stvarstva in predvsem k življenju po evangeliju.

Smrt kot prehod iz življenja v življenje

P. Papa je uvodoma spomnil, da frančiškanska tradicija ob smrti sv. Frančiška govori o transitusu – prehodu. Smrt je sicer konec zemeljskega življenja, za kristjana pa pomeni prestop v večnost. »Sveti Frančišek je na čudovit način pokazal, kaj je večnost, saj jo je živel že za časa zemeljskega življenja,« je poudaril pridigar.

800-letnica Frančiškovega prehoda je zato po njegovih besedah priložnost, da se vprašamo, kaj je ta asiški ubožec s svojim življenjem, besedami in zgledom zapustil svetu ter zakaj njegove stopinje ostajajo tako močne tudi osem stoletij pozneje.

Ko bogastvo in slava nista dala odgovora

Frančišek je odgovore na velika življenjska vprašanja najprej iskal tam, kjer jih pogosto išče tudi sodobni človek. Iskal jih je v bogastvu, slavi in viteštvu, vendar jih tam ni našel.

Ostal je v istem svetu, je dejal p. Papa, vendar je po njem začel hoditi drugače. Na novo je odprl oči in v svetu okoli sebe prepoznal stvarstvo kot podobo Boga. »Okoli njega je stvarstvo, ki je podoba Božjega. Okoli njega je to, kar je ustvarjeno iz istih rok kot on sam, kot mi vsi,« je dejal p. Papa. Prav zato je Frančišek stvarstvo lahko nagovarjal kot brate in sestre.

Ko je odkril lepoto tega, kar mu je bilo dano, je lahko opuščal navezanost na materialno. Materialne stvari so v določeni meri potrebne, je opozoril pridigar, toda navezanost nanje človeka zasužnjuje in mu lahko zastre pogled na lepoto, ki ga obdaja.

Preprost, ubog in bos, da bi videl bistveno

Frančiškov zgled zato govori o preprostosti, majhnosti in ponižnosti ter obenem o veličastnosti Boga Najvišjega. 

P. Papa je slikovito opisal svetnika, ki je »preprost in ubog, bos in razcapan«, na svojih nogah čuti blato zemlje, mehkobo trave ter ostrino peska in skal, s telesom pa vročino dneva in hlad noči. Prav skozi to neposredno izkušnjo sveta je Frančišek odkrival Boga in njegovo bližino.

Njegova drža pa ni bila samo občudovanje stvarstva. V središču je ostal evangelij. Božjo besedo je premišljeval v samoti, nato pa se vračal med ljudi, na mestne ulice in trge, kjer je oznanjal pokoro, veselje in mir. Njegova beseda je bila, kot je dejal p. Papa, »blaga in navdušujoča, polna duha«.

»Gospod, kaj hočeš, da storim?«

Pomemben del Frančiškovega življenja je bila molitev. Pred Križanim je odpiral svoje srce ter prosil, da bi ga Gospod razsvetlil in da ne bi iskal svojega, ampak Božje. Njegovo temeljno vprašanje je bilo preprosto: »Gospod, kaj hočeš, da storim?«

P. Papa je spomnil tudi na stigme, Kristusove rane, ki jih je Frančišek prejel na svojem telesu. V njih se je na poseben način pokazala njegova podobnost s Kristusom. »Zato ni čudno, da svetega Frančiška imenujemo tudi alter Christus, drugi Kristus, ker je njegova svetla podoba,« je poudaril.

Tudi mi smo povabljeni k prehodu

Spomin na Frančiškov prehod pa po besedah p. Pape ne sme ostati samo pogled v preteklost. Človeka postavlja pred vprašanje, kako sam sprejema Božjo besedo in kako gleda na stvarstvo, ki ga obdaja.

Ali v njem še prepoznava Božjo lepoto in dobroto, veselje in mir? »Ta 800-letnica prehoda iz življenja v življenje je spodbuda, da bi tudi mi naredili prehod od slabega k dobremu, od dobrega k boljšemu, od lepega k lepšemu, od zadostnega k odličnemu,« je sklenil p. Janez Papa.

Sveti Frančišek tako po njegovih besedah ni spodbuda samo ob obletnici, ampak že osem stoletij kaže pot, po kateri je človek povabljen korak za korakom naprej – po poti Jezusa Kristusa.

Kregarjev sv. Frančišek znova pred javnostjo

Praznovanje v središču Ljubljane je spremljal tudi kulturno-umetniški večer v Knjižnici Frančiškanskega samostana pod naslovom »800 let smrti sv. Frančiška«.

Osrednji del večera je bila premierna predstavitev slike Staneta Kregarja »Sveti Frančišek Asiški s pticami«, ki jo je predstavil umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj. Ob tej priložnosti je izšla tudi nova brošura o umetnini, njenem nastanku in ponovnem odkritju.

Večer je dopolnil recital poezije, posvečene sv. Frančišku Asiškemu, v izvedbi dr. Braneta Senegačnika, za glasbeno spremljavo na saksofonu pa je poskrbel Andrej Omejc.

Dogajanje se je nato preselilo v cerkev Marijinega oznanjenja, kjer je sledila slovesna sveta maša, po njej pa še Transitus – obred spomina na smrt oziroma prehod sv. Frančiška Asiškega.