Sveta maša v prenovljeni dvorani | (foto: Nadškofija Maribor)
Vera naj postane način življenja, kultura pa »kultura srca«
Cerkev na Slovenskem Alen Salihović
V Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru so letošnji Slomškov dan pod geslom »Živi vero, izražaj kulturo« sklenili s slovesno sveto mašo in blagoslovom obnovljene športne dvorane. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v pridigi vernike povabil, naj blaženi Anton Martin Slomšek ne ostane le osebnost iz preteklosti, temveč postane njihov sopotnik, učitelj in priprošnjik.
Celodnevno medgeneracijsko dogajanje je v soboto, 26. septembra, poleg bogoslužja obsegalo športna tekmovanja, predavanja, omizja, kulturni program in delavnice za mlade. V mariborski stolnici je ob Slomškovem grobu potekala tudi molitev za njegovo kanonizacijo. Slovesnosti se je udeležil apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Luigi Bianco, navzoči pa so bili tudi drugi škofje, duhovniki, redovniki in številni verniki.
Obnovljena dvorana kot znamenje vztrajnosti
Nadškof Cvikl je spomnil, da se je pred dvema letoma zrušila približno tretjina strehe telovadnice. Čeprav je nastala velika materialna škoda, v nesreči ni bil nihče poškodovan. Obnovljena dvorana je zato postala tudi znamenje vztrajnosti, zaupanja in solidarnosti.
Nadškof se je zahvalil vodstvu Zavoda, učiteljem, vzgojiteljem, dijakom in gojencem, ki kljub preizkušnji niso izgubili vere in zaupanja v Boga. Posebno zahvalo je namenil dobrotnikom, ki so pomagali pri obnovi.
Stroški sanacije so konec januarja letos znašali 2,05 milijona evrov. Zavod je moral za obnovo najeti posojilo, ki ga bo po sedanjih načrtih odplačeval deset let, zato zbiranje dobrodelnih prispevkov še ni končano.
Štiri pomembne Slomškove obletnice
Letošnje praznovanje zaznamujejo štiri pomembne obletnice. Mineva 180 let od Slomškovega škofovskega posvečenja, ki ga je prejel 5. julija 1846 v Salzburgu, in prav toliko let od izida prvega letnika Drobtinic.
Pred 175 leti je bl. Slomšek ustanovil Bratovščino svetih Cirila in Metoda, namenjeno molitvi za edinost kristjanov in poživitev verskega življenja. Mineva tudi sto let od uradnega začetka postopka za njegovo beatifikacijo. Ta je bil odprt marca 1926, bl. Slomška pa je danes sveti papež Janez Pavel II. med obiskom v Mariboru leta 1999 razglasil za blaženega.
Vera ni izguba, ampak nova luč
Osrednji del nadškofove pridige je bil namenjen veri, ki je bila za bl. Slomška »luč na poti našega življenja«. Iz nje je črpal navdih za svoje duhovniško, vzgojno, kulturno in narodno delo.
Naslednik škofa bl. Slomška, nadškof Cvikl je posebej izpostavil vlogo družine. Bl. Slomšek je vero najprej prejel od svojih staršev, zato je tudi sam starše nenehno spodbujal, naj otrokom poleg znanja in človeških kreposti posredujejo zaklad vere.
Današnji starši si po nadškofovih besedah prizadevajo, da bi otroci razvili svoje sposobnosti in si ustvarili dobre pogoje za življenje. Težava pa nastane, kadar je ob pridobivanju znanja zanemarjena vzgoja, vera pa odložena z razlago, da se bo otrok zanjo odločil, ko bo odrasel.
Nadškof je zavrnil prepričanje, da odločitev za Boga pomeni odpoved ali izgubo. Prav nasprotno: vera človekovo delovanje osvetli z novo lučjo in ga vodi k resnični sreči ter polni uresničitvi.
Maša, molitev in Božja beseda
Bl. Slomšek je za življenje po veri priporočal tri temeljne stvari. Prva je nedeljska sveta maša kot vir milosti ter opora pri utrjevanju odnosa z Bogom.
Druga je vsakodnevna molitev, ki jo je imenoval »nebeška pošta«. Pri njej ni odločilna dolžina, temveč iskrenost. Bl. Slomšek je staršem priporočal, naj v družini molijo skupaj in v molitev uvajajo tudi otroke.
Tretji temelj je poslušanje Božje besede in prebiranje Svetega pisma. Nadškof je poudaril, da Božje besede ni dovolj samo prebrati. Dopustiti ji je treba, da človeka nagovori, ogreje in prenovi njegovo srce.
Kultura kot način življenja
Geslo »Živi vero, izražaj kulturo« po metropolitovih besedah kaže, da vera ni le zunanja navada ali nekaj, kar se pokaže ob posameznih priložnostih. Vera mora postati vsakdanji način življenja in luč pri sprejemanju odločitev.
Tudi kulture bl. Slomšek ni razumel zgolj kot umetniško ustvarjanje. Zanj je pomenila celoten način življenja, ki se kaže v poštenosti, delavnosti, spoštovanju in odgovornosti do skupnosti. Vera, narodna zavest in kultura so bile pri njem tesno povezane.
To izraža njegov znani stavek: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne omike.« Končni cilj vzgoje je bila zanj »kultura srca«, saj ima znanje resnični smisel šele takrat, ko človeka naredi boljšega, plemenitejšega in bolj sočutnega.
Molitev za Slomškovo kanonizacijo
Nadškof Cvikl je ob koncu povabil k poglobitvi Slomškove duhovne dediščine in k vztrajni molitvi za njegovo razglasitev za svetnika. Za nadaljevanje postopka je namreč potrebno priznanje čudeža na Slomškovo priprošnjo.
»Naj bo blaženi Anton Martin Slomšek še naprej naš veliki učitelj, vzgojitelj in priprošnjik pri Bogu,« je sklenil mariborski nadškof.
