Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič. | (foto: Daniel Novakovič/STA)
Za boljše izvajanje dolgotrajne oskrbe brez glasu proti
Slovenija Urh Sušnik
Poslanci so na izredni seji s 61 glasovi za in brez glasu proti sprejeli interventni zakon o dolgotrajni oskrbi. Kljub visoki podpori pri samem glasovanju, pri katerem so se vzdržali le poslanci Gibanja Svoboda, razprava ni potekala povsem brez opozoril in pomislekov glede dolgoročne vzdržnosti predvidenih ukrepov.
Sprejeti zakon bo v ospredju naslavljal 4 najbolj pereče teme:
- Izenačitev stroškov in povračila: stanovalci v domovih za starejše bodo prejeli povračilo oziroma dobropis za preplačana obdobja, odkar velja prvotni zakon dolgotrajne oskrbe
- kadrovski dodatki: vsi zaposleni v sistemu bodo prejeli dodatek k plači v viušini 300€
- zmanjšanje birokracije za same delavce: ukinitev minutnega sistema
- razbremenitev vstopnih točk centrov za socialno delo
Vprašanje samostojnih podjetnikov
Čeprav večina političnih akterjev ukrepe ocenjuje kot nujne, so v opozicijskih strankah Levica in Gibanje Svoboda opozorili na nekatere pomanjkljivosti. Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je izpostavila kritike glede načina vračila denarja prek dobropisov ter poskusov urejanja kadrovske stiske zgolj z začasnimi dodatki namesto s sistemsko ureditvijo plač: »Ostajamo kritični do 8. člena zakona, zato smo v Svobodi vložili amandma, s katerim predlagamo njegovo črtanje. Člen namreč odpira vrata zasebnikom, saj omogoča, da se posamezne storitve dolgotrajne oskrbe namesto z lastnim zaposlenim kadrom zagotavljajo preko samostojnih podjetnikov. Razumemo sicer kadrovsko stisko, vendar kadrovske stiske v dolgotrajni oskrbi ne bomo rešili s širjenjem prekarnih oblik dela. Javni sistem dolgotrajne oskrbe potrebuje stabilen in ustrezno plačan kader, varne in dolgoročne zaposlitve ter pogoje, zaradi katerih bodo ljudje v dolgotrajni oskrbi želeli delati in v njej tudi ostati.« Predlagana amandmaja omenjenih opozicijskih strank sta bila na glasovanju zavrnjena.
Prilagajanje izvajanja sistema
Na drugi strani je nujnost hitrega ukrepanja in sprejetja zakona poudarila poslanka SDS Maruša Babnik, ki je izpostavila, da rešitve prinašajo takojšnje olajšanje tako za uporabnike kot za zaposlene v sistemu. »Zakon je potreben zato, ker se je pri začetku izvajanja sistema pokazalo, da posamezne zakonske rešitve v praksi ustvarjajo administrativne ovire, zamude in tudi finančne posledice za ljudi, ki so se znašli v prehodnem obdobju. Človek, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo, ne sme čakati na pomoč, ker celotni sistem potrebuje mnogo preveč časa za lastno administracijo. Vlada tudi sama poudarja, da predlog ne posega v temeljni obseg priznanih pravic, ampak predvsem prilagaja izvajanje sistema izkušnjam iz prakse ter zmanjšuje nepotrebne postopke.«
V teku že druga izredna seja
Takoj po zaključku prve seje so poslanci pričeli z novo izredno sejo. Na dnevnem redu imajo predlog sprememb zakona o štipendiranju ter odločanje o nadaljnji obravnavi zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (tako imenovanega zakona o Skoku). Poslanci so s 48 glasovi za in 31 proti že izglasovali, da se bo zakon o Skoku obravnaval po skrajšanem postopku, sama vsebinska razprava o zakonskem predlogu pa je predvidena v naslednjem tednu.



