Koalicija želi praznikoma Prekmurcev in Primorcev vrniti prvotni imeni

04. 09. 2026, 10:25 Alen Salihović

Zagovorniki sprememb poudarjajo, da ne uvajajo novih poimenovanj, ampak obnavljajo imeni, ki ju je državni zbor sprejel leta 2005. Poslanci Svobode, SD in Levice so sejo odbora obstruirali.

Odbor državnega zbora za gospodarstvo, delo in šport je ob obravnavi predloga za uvedbo dneva Triglava podprl tudi spremembo poimenovanja praznikov, posvečenih Prekmurcem in Primorcem. Poslanci koalicije poudarjajo, da želijo praznikoma vrniti prvotni imeni, s katerima sta bila uvedena pred več kot dvema desetletjema.

Po sprejetem dopolnilu bi se iz imena prekmurskega praznika črtali besedi »priključitev Prekmurja«. Slovenija bi tako 17. avgusta praznovala dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Pri primorskem prazniku pa bi besedo »priključitev« nadomestila beseda »vrnitev«. Petnajstega septembra bi tako zaznamovali dan vrnitve Primorske k matični domovini.

Dimic: Leta 2005 so zmogli enotnost

Poslanka NSi Iva Dimic je zavrnila očitke, da želi koalicija spreminjati zgodovino. Poudarila je, da se z dopolnilom zgolj vračata izvirni poimenovanji, ki ju je državni zbor določil v času prve vlade Janeza Janše.

Spomnila je, da je bila obsežna novela zakona o praznikih leta 2005, s katero so uvedli več novih državnih praznikov, sprejeta s 64 glasovi in brez glasu proti. Pri oblikovanju praznika Prekmurcev so takrat po njenih besedah sodelovali poslanci različnih političnih strank, med njimi Jožef Horvat iz NSi, Mitja Slavinec in Geza Džuban iz LDS, Jožef Jerovšek iz SDS ter Feri Horvat iz SD.

»Pred dobrimi 20 leti so poslanci iz Pomurja zmogli nekaj, kar je danes očitno postalo prava redkost – zmogli so enotnost,« je poudarila Dimic. Po njeni oceni prvotna formulacija ni bila naključna, ampak premišljena, vključujoča in zgodovinsko odgovorna.

Zagovorniki sprememb opozarjajo tudi, da je bil prekmurski praznik leta 2005 v zakon dodan z dopolnilom, čeprav ga prvotni predlog ni vseboval. Po besedah Dimic je bil torej uporabljen primerljiv zakonodajni postopek kot ob sedanjem vračanju imen, vendar takrat njegova dopustnost ni bila vprašljiva.

Boris Pahor: Primorska je bila vrnjena

V ospredju razprave zagovornikov spremembe je bilo tudi stališče tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Ko se je leta 2019 že razpravljalo o preimenovanju primorskega praznika, je Pahor vztrajal, da je bila Primorska matični domovini vrnjena, saj Slovenija ni pridobila nečesa novega, ampak je dobila nazaj ozemlje, ki ji je bilo odvzeto.

»Za nas Slovence je bila to vrnitev. Dobili smo samo vrnjeno, kar nam je bilo vzeto,« so njegove besede povzeli koalicijski poslanci. Pahor je takrat poslance pozval, naj izraza »vrnitev« ne črtajo, saj je bila ta vrnitev krvavo plačana.

Koalicijska poslanka je poudarila, da gre za pričevanje človeka, ki je obdobje fašizma in boja za slovensko identiteto na Primorskem osebno doživel. Po njenem je težko najti jasnejšo razlago razlike med priključitvijo in vrnitvijo.

Tudi v nadaljevanju koalicijske razprave je bilo slišati, da beseda »priključitev« lahko ustvarja vtis pripojitve nečesa, kar prej ni pripadalo slovenskemu narodnemu prostoru. Izraz »vrnitev« pa naj bi jasneje izražal, da se je Primorska po krivični ločitvi vrnila k matični domovini.

Združitev Prekmurcev, ne priključitev ozemlja

Podobno razlikovanje zagovorniki spremembe poudarjajo pri Prekmurju. Prvotno poimenovanje govori o združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, s čimer je v ospredju volja tamkajšnjih Slovencev, ne pa ozemeljska pridobitev.

Dimic je opozorila na pomembno vlogo katoliških duhovnikov in narodnih buditeljev pri ohranjanju slovenske identitete v Prekmurju. Med njimi je omenila Franca Ivanocyja, Jožefa Klekla starejšega in Ivana Jeriča, ki so bili nosilci narodne zavesti, izobraževanja ter političnega organiziranja slovenskega prebivalstva.

»Brez katoliške inteligence in katoliških duhovnikov Prekmurje ne bi ohranilo svoje slovenske identitete,« je poudarila. Narodni buditelji so po njenih besedah ohranjali slovenski jezik in kulturo tudi tedaj, ko je bilo takšno delo tvegano.

Spomnila je še na Matijo Slaviča in Franca Kovačiča, ki sta na pariški mirovni konferenci z argumenti in narodnim zavzemanjem zastopala interese prekmurskih Slovencev. Njihovo delo je bilo del širšega prizadevanja, da se Prekmurci z matičnim narodom združijo kot nosilci lastne narodne volje, ne pa kot predmet političnega ali ozemeljskega trgovanja.

Po mnenju zagovornikov spremembe je dodajanje besed »priključitev Prekmurja« zmanjšalo pomen ljudi, ki so ohranjali slovensko narodno zavest in si prizadevali za združitev. Vračanje prvotnega imena zato razumejo tudi kot priznanje njihovemu delu.

Poudarili tudi spoštovanje madžarske skupnosti

Iva Dimic je opozorila še na mednarodni in manjšinski vidik poimenovanja. Avtohtona madžarska narodna skupnost v Sloveniji po njenih besedah ohranja zgodovinski spomin na obdobje po prvi svetovni vojni, ko je Madžarska izgubila velik del svojega ozemlja.

Državni prazniki bi morali biti zato oblikovani vključujoče in brez izrazov, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot enostranske ali zmagoslavne razlage zgodovine. Prvotno poimenovanje, ki govori o združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, naj bi bilo s tega vidika primernejše tudi za nadaljnje sožitje večinskega naroda in madžarske skupnosti.

»Državni prazniki niso last nobene koalicije. Ne pripadajo ne levici ne desnici, ampak državljanom,« je poudarila Dimic. Po njenem bi se morali spreminjati s širokim soglasjem, saj sicer izgubijo povezovalno moč in postanejo predmet političnih sporov.

Simonič: Popravljamo spremembe iz let 2024 in 2026

Poslanec SDS Luka Simonič je izrazil zadovoljstvo, da je koalicija zbrala pogum in predlagala vrnitev prvotnih imen. Spomnil je, da sta poimenovanji približno 20 let veljali v času levih in desnih vlad ter nista povzročali večjih političnih sporov.

Sprememba imena primorskega praznika je bila sprejeta oktobra 2024, prekmurskega pa februarja letos. Simonič je oba posega označil za posledico ideološkega pogleda na zgodovino.

»Ogromno bo še takšnih in drugačnih pritiskov opozicije, ampak mi državo vračamo v normalnost, v kakršni je bila pred 20 leti,« je dejal. Po njegovi oceni Slovenija in njena zgodovina nista nastali šele leta 1945, zato je treba pri praznikih upoštevati tudi veliko starejša narodna prizadevanja.

Sedanje dopolnilo je označil za popravo sprememb, ki so porušile dve desetletji političnega soglasja. Kot nedopustne pa je označil očitke na račun predsednika odbora Roberta Potnika iz vrst Demokratov in ravnanje poslanca Svobode Lenarta Žavbija.

Opozicija sejo obstruirala

Poslanci Svobode, SD in Levice so spremembama nasprotovali predvsem zaradi načina vložitve dopolnila. Lenart Žavbi je koaliciji očital »ugrabitev zakonodajnega postopka« in jo pozval, naj spremembi uredi s posebnim zakonskim predlogom.

Tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora je opozorila, da prvotni predlog novele ne vsebuje določb, povezanih s praznikoma Prekmurcev in Primorcev, zato dopolnilo po njeni oceni presega njegovo vsebino.

Poslanec SD Matjaž Han je neuspešno predlagal prekinitev obravnave do letošnje proslave primorskega praznika. Poslanec Svobode Matej Grah se je zavzel za predhodno usklajevanje z različnimi deležniki, Vladimir Šega iz Levice pa je zahteval, da se o spremembah najprej izrečejo Primorci in Prekmurci.

Poslanci omenjenih treh strank so nato zapustili sejo. Preostali člani odbora so dopolnilo podprli z devetimi glasovi za in brez glasu proti. Prav tako so z devetimi glasovi potrdili vse člene dopolnjenega predloga novele.

Poslanka SD Meira Hot je po seji sporočila, da jo je predlog kot Primorko globoko razžalostil. Poudarila je, da so se generacije Primork in Primorcev borile proti fašizmu ter za slovenski jezik, kulturo in narodno identiteto. Sedanje poimenovanje po njenem ustrezno izraža to zgodovinsko izkušnjo.

Sedmi avgust bo posvečen Triglavu

Prvotni namen novele je sicer razglasitev 7. avgusta za dan Triglava, ki ne bi bil dela prost dan. Na ta datum je Jakob Aljaž leta 1895 na vrhu najvišje slovenske gore postavil Aljažev stolp.

Predlog so konec lanskega leta vložili poslanci Svobode, SD in Levice, podprli pa so ga tudi poslanci sedanje koalicije. V razpravi so poudarili, da sta Triglav in Aljažev stolp med redkimi narodnimi simboli, ki Slovence povezujeta ne glede na politične razlike.

Luka Simonič je poslance povabil, da bi se prihodnje leto 7. avgusta skupaj povzpeli na Triglav in tako pokazali enotnost, o kateri so govorili ob sprejemanju praznika. Tudi Iva Dimic je pobudo podprla in menila, da bi lahko skupni vzpon organiziral državni zbor.

Koalicijski poslanci so ob koncu razprave izrazili upanje, da bi enako povezovalno vlogo, kot naj bi jo imel novi dan Triglava, znova dobila tudi praznika Primorcev in Prekmurcev.