Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine.
Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev
Svetovalnica Mirjam Judež
Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti med nategnjeno mišico in hernijo diska ter zakaj operacija pogosto ne reši osnovne težave? V Svetovalnici smo gostili kineziologa dr. Dejana Kernca, ki razbija mite o vzrokih za bolečine v križu in pojasnjuje, zakaj je rešitev vedno v naših mišicah. Za takojšen prenos teorije v prakso si v nadaljevanju članka oglejte video, v katerem dr. Kernc nazorno prikaže dve razbremenilni vaji za hrbtenico.
Bolečine v hrbtu so davek na dvonožno hojo in sodoben način življenja. Zmotno je prepričanje, da je za vse težave krivo zgolj sedenje. Sedenje sicer ne pripomore k aktivnosti mišic, vendar samo po sebi ni izrazito obremenilno. Težava nastane zaradi pomanjkanja redne mišične aktivnosti skozi ves dan. Ko preživimo dan pasivno, nato pa hrbtenico nenadno obremenimo, mišice, ki bi morale držati telo skupaj, ne zmorejo opraviti svoje funkcije. Sila se tako neposredno prenese na samo strukturo hrbtenice, kar vodi v bolečine.
Največja napaka: Pasivnost ob prvih bolečinah
Ko se pojavi bolečina, je naraven odziv človeka strah in izogibanje gibanju. Pri hrbtenici pa ta strategija ne deluje. Pasivnost dolgoročno stanje le poslabša.
Vse morate delati, kar vam telo dovoljuje. Bistveno je, da spoznate svojo varno cono gibanja. Mišice je treba ukrepiti in človek mora spoznati lastno delovanje telesa.
Pri zdravljenju, ne glede na to, ali gre za nategnjeno mišico (heksenšus) ali za strukturno težavo, kot je hernija, je osnova enaka: okrepitev mišic. Strokovnjaki opozarjajo, da kar 80 odstotkov ljudi, ki z bolečinami obiščejo ortopeda ali nevrokirurga, v resnici ne potrebuje operativnega posega.
Resnica o herniji in zakaj operacija ni čudežna rešitev
Hernija diska nastane, ko medvretenčna ploščica – amortizer med vretenci – zaradi nepravilnih ali pretiranih obremenitev popusti. Naredi se mehurček, ki sam po sebi ni boleč. Bolečina (in morebitno mravljinčenje ali celo pareza) nastane šele takrat, ko ta mehurček pritisne na živčna vlakna ali hrbtenjačo.
Z operacijo hernije kirurgi ta izbočeni mehurček odstranijo. Vendar pa operacija odpravi le posledico, ne pa vzroka.
Če si nekaj delal narobe in pridelal hernijo, po operaciji pa boš z gibanjem nadaljeval na povsem enak način, boš preostanek diska ponovno iztisnil skozi obstoječo razpoko. To je dejstvo, ki ga dokazujejo številke: stopnja ponovnih operacij hernije je kar 66-odstotna.
Rešitev za hernijo je v zmanjšanju pritiska na disk. Če celotno hrbtenico s pomočjo pravih mišic manj stiskamo, telo v veliki večini primerov hernijo sčasoma samo reabsorbira.
Skrita moč globokih stabilizacijskih mišic
Kako pomembne so mišice, najbolje ponazori naslednji podatek: sam medvretenčni disk prenese približno 350 kilogramov direktne vertikalne obremenitve. Ko so raziskovalci hrbtenici odvzeli le majhne (2–3 centimetrske) globoke stabilizacijske mišice, je hrbtenica zdržala le še 9,7 kilograma obremenitve. To pomeni 350-odstotni upad nosilnosti. Pravilen trening teh mišic ustvari rezervo, ki varuje disk pred poškodbami. Cilj vaj ni zgolj trenutno olajšanje, temveč avtomatizacija pravilnega gibanja (na primer pri vstajanju s stola), ki vsakodnevno razbremeni hrbtenico.
Išias, stenoza in jutranje bolečine
Ljudje bolečino, ki se širi po nogi, pogosto posplošeno poimenujejo išias. A išias (bolečina po ishiadičnem živcu) je le posledica. Vzrok je lahko hernija, lahko gre za stenozo (strukturno zoženje kanala, kjer raste kostno tkivo in stiska živec) ali pa le za vnetje ob živcu ležeče mišice (npr. piriformis). Vsako od teh stanj zahteva specifičen pristop. Pri stenozi vaje pogosto ne zadoščajo več in je poseg nujen, pri mišičnih vnetjih pa si lahko pomagamo s toploto, hojo do meje bolečine in terapevtskimi masažami.
Zanimiv je tudi pojav jutranjih bolečin, ki niso nujno posledica slabe vzmetnice. Pogosto so rezultat majhnih, nepravilnih obremenitev preteklega dneva, ki se ponoči med regeneracijo telesa seštejejo in zjutraj povzročijo hud "požar" v telesu.
Povezava med vratno in ledveno hrbtenico
Težave z vratnim in prsnim delom hrbtenice so zelo pogosto zgolj kompenzacija za težave v ledvenem delu. Če ledveni del (temelj) ne deluje pravilno, se mora glava prilagoditi neustrezni drži. V nevtralnem položaju glava tehta od 5 do 6 kilogramov. Ko pa smo zaradi zaslonov in slabe ledvene opore sključeni naprej, glava hrbtenico obremenjuje s težo od 10 do 12 kilogramov. Zato je pri reševanju bolečin v vratu ključno najprej stabilizirati ledveni del.
Se vsako jutro prebujate z bolečinami? Ne veste, ali vas muči hernija, išias ali zgolj preobremenjena mišica? V članku smo povzeli le delček strokovnih nasvetov. Za konkretne primere, opise vaj (kot je pravilno nagibanje medenice in pozicioniranje glave) ter odgovore na specifična vprašanja poslušalcev, prisluhnite celotnemu pogovoru z dr. Dejanom Kerncem.
🎧 Prisluhnite oddaji v našem avdio arhivu in vrnite svoji hrbtenici moč ali stopite v stik z dr. Kerncem.
