Polemičen Pogovor o o referendumih: Sajovic, Černač in Žakelj ostri

Novice 26. 08. 2026, 18:45 Alen Salihović

V oddaji Pogovor o so se o štirih referendumih, ko bodo potekali 11. oktobra, soočili namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvone Černač, vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic in vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj. Največ razlik je bilo pri vprašanju, ali referendumi ljudem vračajo možnost neposrednega odločanja ali pa jih politika uporablja predvsem za mobilizacijo svojih volivcev.

Volivci naj bi poleg zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi odločali še na treh posvetovalnih referendumih – o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom, ukinitvi obveznega RTV-prispevka in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Černač: Če bo na volišča prišlo več ljudi, je to dobro

Zvone Černač je poudaril, da ima po slovenski ustavi oblast ljudstvo, ki jo izvršuje tudi neposredno – na referendumih. Po njegovem gre pri vseh treh posvetovalnih referendumih za pomembna družbena vprašanja, ki zadevajo vse prebivalce in javne finance. Ker je za 11. oktober že razpisan zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi, se mu zdi sočasna izvedba še treh referendumov smiselna tudi zaradi stroškov. »Če bo to pomenilo dodaten nabor volivcev, ki bodo prišli odločat, je to samo nekaj dobrega,« je dejal.

Zavrnil je Sajovčevo oznako, da je novela zakona o parlamentarni preiskavi zakon o »politični policiji«. Po njegovem je njen namen omogočiti učinkovitejše preiskovanje politične korupcije in politično-gospodarskega kriminala.

Sajovic: Namesto rešitev se gremo referendume

Borut Sajovic je ocenil, da so trije posvetovalni referendumi bolj politični in mobilizacijski kot vsebinski. »Med referendumi je velika razlika. Tri predlaga politika, enega proti politični policiji pa javnost s 44.000 overjenimi podpisi,« je poudaril. Sajovic meni, da referendumskim vprašanjem ni mogoče očitati, da niso pomembna, vendar bi morala odgovorna politika nanje odgovoriti z zakonskimi rešitvami.

»V socialističnih časih so, če česa niso znali rešiti, ustanovili komisijo. Danes se gremo referendume,« je bil kritičen. Po njegovem pogosti referendumi predvsem delijo ljudi. Če bi o vsakem problemu odločali na voliščih, pa se postavlja tudi vprašanje, zakaj državljani sploh potrebujejo poslance.

Socialna pomoč: Solidarnost in odgovornost

Pri pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom je Černač poudaril pravičnost do zaposlenih, ki plačujejo davke in prispevke. Po njegovem ni pošteno, da nekateri opravljajo celo po dve službi, medtem ko drugi, čeprav so sposobni delati, izkoriščajo socialne transferje. »Če ti država oziroma davkoplačevalci nekaj dajo, je prav, da tisti, ki je delovno sposoben, to pomoč tudi vrne,« je dejal. Med možnostmi je omenil javna dela, pomoč starejšim, prevoze za starejše, pomoč na domu in urejanje okolja. Poudaril je, da morajo ljudje, ki zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov ne morejo delati, še naprej prejemati ustrezno podporo. Tudi Janez Žakelj meni, da mora država pomagati ljudem, ki dela ne zmorejo, ne pa omogočati, da delovno sposobni živijo na plečih zaposlenih.

Sajovic je odgovoril, da sedanji sistem ni popoln in ga je treba stalno izboljševati. Zlorabe je treba odkrivati, vendar po njegovem za to ni potreben referendum, temveč učinkovito delo ministrstva in pristojnih ustanov.

RTV: Preobsežen sistem ali steber slovenstva?

Pri RTV-prispevku so se pokazale velike razlike. Černač ga je označil za obvezni »harač« in opozoril na veliko število zaposlenih ter honorarnih sodelavcev RTV Slovenija. Prepričan je, da javni zavod potrebuje racionalizacijo, večjo gospodarnost in izboljšanje programske ponudbe. Po njegovem bodo ljudje večinsko podprli odpravo obveznega prispevka.

Tudi Žakelj je opozoril na obseg sistema. Kot primer je navedel, da ga je ob nastopu na RTV Slovenija spremljalo šest ljudi, medtem ko se je na Radiu Ognjišče srečal z enim sodelavcem. »Ljudje si želijo nevtralnih informacij, ne politične propagande,« je poudaril.

Sajovic je v bran javnemu zavodu izpostavil njegovo zgodovinsko in nacionalno vlogo. »To je nacionalna televizija, na katero smo bili ponosni v času osamosvojitve,« je dejal in spomnil, da sta radio in televizija desetletja ohranjala slovenski jezik ter kulturo. Po njegovem državljanov ni mogoče preprosto vprašati, ali želijo plačevati določeno javno storitev. Sam plačuje zdravstvene in pokojninske prispevke, čeprav storitev v nekem trenutku ne uporablja. Pri presoji je treba upoštevati posledice za celotno skupnost.

Očitek o politični policiji

Pogovor se je dodatno zaostril pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Sajovic je opozarjal, da bi lahko parlamentarne komisije posegale tudi v življenja ljudi, ki niso politiki in nimajo ustreznih možnosti pravnega varstva. 

Černač mu je odgovoril, da so preiskovalno komisijo prav v prejšnjem mandatu uporabljali za diskreditacijo SDS. Omenil je ravnanje nekdanje predsednice komisije Tamare Vonta in pridobivanje podatkov o pričah, novinarjih ter družinskih članih politikov.

Po Černačevem prepričanju je bila to prava politična policija, sedanja novela pa bi preprečila blokiranje preiskav politične korupcije.

Žakelj se je zavzel za enaka merila pri presojanju vseh politikov. Spomnil je na zlorabe nekdanjih tajnih služb in poudaril, da mora biti politična odgovornost enaka za koalicijo in opozicijo.

Sajovic: Najprej odstranite gnila jabolka

Sajovic je koaliciji očital, da ščiti predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića in poslanca Resnice Borisa Mijića. Po njegovih besedah mora politika, preden javnosti deli nauke, najprej »izločiti gnila jabolka iz svoje sredine«.

Žakelj in Černač sta nato nekdanji predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič očitala kršenje ustave, poslovnika in parlamentarne prakse, ker ni sklicala zahtevane izredne seje.

Sajovic je odgovoril, da o ustavnosti ne odločajo poslanci, ampak za to pristojne ustanove. »Ustava ni ena za koalicijo in druga za opozicijo. Ustava je ena sama, slovenska,« je poudaril.

Černač mu je odvrnil, da si morajo poleg politikov tudi sodniki in druge ustanove spoštovanje pridobiti s svojim ravnanjem.

Žakelj pogreša iskanje soglasja

Žakelj je opozoril, da se slovenska politika vse bolj polarizira. Kot nekdanji župan je dejal, da so v lokalni politiki kljub razlikam iskali soglasje. »Tukaj samo streljamo drug proti drugemu, ne da bi pogledali, da so nas ljudje izvolili zato, da bi živeli bolje – levi in desni,« je dejal.

Po njegovem mora opozicija nadzorovati oblast, vendar bi morala pri ključnih razvojnih vprašanjih vladi omogočiti delo. Sajovic je odgovoril, da bi koalicija lahko podporo opozicije dobila, če bi namesto obsežnih paketov v parlament pošiljala posamezne, finančno vzdržne rešitve.

V oddajo so bili povabljeni tudi predstavniki SD in Resnice, vendar sogovornikov niso mogli zagotoviti.