Praznujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Slovenija 17. 08. 2026, 08:05 Marta Jerebič

Danes praznujemo dan priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Osrednja državna proslava je bila sinoči v Veliki Polani. Slavnostni govornik minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je poudaril pomen enakomernega regionalnega razvoja in ustvarjanja pogojev, da mladi ostanejo oziroma se vračajo v regijo.

Razvojne priložnosti in demografski izzivi

Vrtovec se je zavzel za razvojne priložnosti Prekmurja, ustvarjanje pogojev, da mladi ostanejo oziroma se vračajo v regijo, ter izpostavil potenciale Prekmurja in pomen sodobne infrastrukture. Opozoril je tudi na letošnjo sušo in stiske prekmurskih kmetov ter dejal, da brez slovenskega kmeta ni slovenske hrane. "Zato vam s tega mesta sporočam - niste in ne boste ostali sami!" je dejal.
V svojem govoru je izpostavil tudi demografske izzive in "demografsko zimo" ter poudaril, da mora biti prihodnost povsod v Sloveniji. "Brez Slovencev ni in ne more biti Slovenije, kakršno poznamo in kakršno bi radi," je še dejal.

Poslanica predsednika vlade Janeza Janše

Janša je v poslanici zapisal, da velike spremembe nikoli niso delo posameznika, temveč skupnosti. »Združitev Prekmurja z matičnim narodom je uspela zato, ker je živela v srcih ljudi. Ker je bila močnejša od političnih pritiskov in vsakodnevne negotovosti, v kateri so stoletja živeli Prekmurci. Bila je izraz vere v lastno identiteto in zaupanja v prihodnost slovenskega naroda. Slovenci na drugi strani meje niso nikoli začeli verjeti, da so v resnici Madžari, kot se je v podobni situaciji zgodilo marsikateremu drugemu, od matičnega naroda odrezanemu ljudstvu.«

»Od dogodkov tistega časa nas loči več kot stoletje, vendar njihovo sporočilo ni izgubilo svoje moči. Narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti. Samo če bomo znali varovati skupno kulturno dediščino Slovencev, spoštovati slovenski jezik ter ohranjati zavest o skupni zgodovini, bomo kos izzivom sedanjosti in prihodnosti. Naj nas spomin na tiste čase velikih sprememb navdihuje z enako odločnostjo, kot je navdihoval naše prednike. Naj bo vir samozavesti za vse Slovence in opomin, da so največje zmage dosežene takrat, ko narod, zvest svojim koreninam, stopi skupaj in z zaupanjem zre v prihodnost,« je še zapisal Janša.

Poslanica predsednice republike Nataše Pirc Musar

Nataša Pirc Musar je današnji praznik označila kot praznik zgodovinskega spomina, predvsem pa praznik pripadnosti, ki naj vedno znova spomni, da so nas različne zgodovinske poti privedle do istega doma, ki ga moramo skupaj varovati in soustvarjati.
Prekmurje je v stoletjih ohranilo svojo prepoznavnost prav zato, ker je znalo varovati svoje korenine, je poudarila. "Prekmurski jezik, pesem in pisana beseda so preživeli tudi obdobja, ko je bila narodna pripadnost pred težkimi preizkušnjami. Ta vztrajnost nas uči, da povezanost ne pomeni enakosti in da skupnost ni močna takrat, ko izbriše razlike, temveč je močna, ko jih zna sprejeti kot svoje bogastvo," je zapisala.

Zgodovina nas, kot je navedla Pirc Musar v poslanici, uči, da nobena pridobljena pravica, nobena skupnost in nobena povezanost niso samoumevne, ampak si je zanje treba ves čas prizadevati. "S spoštovanjem drug drugega, ohranjanjem jezika in kulturne dediščine, solidarnostjo med regijami ter predvsem z zavedanjem, da je Slovenija močna toliko, kolikor se lahko vsak njen del razvija in ima v njej svojo prihodnost," je sklenila predsednica republike.

Vloga narodnih buditeljev

O narodnih buditeljih, ki so imeli pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske zavesti med prekmurskimi Slovenci smo se pogovarjali z župnikom v Odrancih Lojzetom Kozarjem. Narodni buditelji so med drugim bili Mikloš Küzmič, Jožef Košič, predvsem s svojimi knjigami. Neposredno pa so za združitev z drugimi Slovenci delali duhovniki dr. Franz Ivanocy, Jožev Klekl starejši in mlajši, Ivan Baša, Jožef Sakovič in drugi. »Delali so predvsem s knjigami, torej s tiskom, pa tudi za živo besedo oziroma z vsem svojim prizadevanjem za vrednote vere in slovenstva,« je dejal Kozar.

Dodal je, da ne smemo pozabiti tudi duhovnikov z desnega brega Mure, predvsem dr. Matija Slaviča in dr. Franca Kovačiča, ki sta bila udeleženca Mirovne konference v Parizu in sta odločilno pripomogla združitvi Slovencev.

»Ti ljudje so se zavedali, da je jezik dar, da je vera dar in da to dvoje nekako gre skupaj. Človek vero spoznava preko besede, preko oznanila in tudi svojo vero najlaže izraža z besedami, ko na primer moli. Zato so si prizadevali za uporabo slovenskega jezika ne samo v cerkvi, pri bogoslužju in verouku, temveč tudi v šoli. Ni jim šlo za politiko, za kakšno nadvlado nad drugimi, za tlačenje drugih, ampak za temeljne pravice.«

Narodni buditelji vs. današnji voditelji

Kozarja smo vprašali tudi, katero lastnost prekmurskih narodnih voditeljev najbolj pogreša pri današnjih slovenskih voditeljih. Pravi, da je težko primerjati nekdanje narodne voditelje s današnjimi voditelji, saj niso vsi enaki. »Današnji voditelji so eni taki, ki jim je Slovenija v srcu, ki se trudijo za ljudi, za vsakega posameznika, nekateri pa gledajo predvsem na svoje interese in zato druge odrivajo. Bi pa bilo gotovo prav, da bi vsi, ki so postavljeni na vodilna mesta, skrbeli za človeka, za njegove potrebe in da bi pravila veljala za vse enako. Da bi upoštevali tudi človekove duhovne potrebe. To ne pomeni, da bi morali neposredno podpirati kakšne skupine, na primer katoličane, ampak, da ustvarjajo pogoje, v katerih lahko vsaka skupina, tudi katoličani, nemoteno delujejo, živijo svoje življenje. To je tisto, kar pričakujemo tudi od današnjih voditeljev.«

Koliko pa je danes med ljudmi še prisotne prekmurske slovenščine?

»Danes je prekmurska slovenščina predvsem pogovorni jezik. Narečje v pisni obliki se uporablja zelo redko, bolj izjemoma, kajti večine ljudi danes ni vajena pisanja v narečju, ker se tega nikoli niso učili. Za to obliko izražanja pravzaprav tudi ni bilo kakšne posebne potrebe, seveda pa se s tem, ko se samo govori in ne piše, jezik tudi siromaši. Pa tudi sicer se pogovorni jezik prekmurske slovenščine nenehno spreminja, se prilagaja slovenskemu knjižnemu izražanju v zadnjem času, pa tudi sodobni govorici, na katero najbolj vpliva angleščina,« je še povedal Kozar.